Is podcast
Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa.
Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa.
Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa.
Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.
Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
V tokratnem Otoku smo prisluhnili poeziji pesnika Tomislava Marijana Bilosnića iz njegove zbirke Molitve.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.
Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.