V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji.
razstavaMatej strnenAndrej SmrekarimpresionistiNarodna Galerija
V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji.
V Narodni galeriji bo od 1. decembra 2022 na ogled velika razstava o Mateju Sternenu, enemu od štirih stebrov slovenskega impresionizma. Avtor razstave je nekdanji ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je bil naš gost. Z njim smo govorili Mateju Sternenu, njegovi razstavi, impresionizmu in Narodni galeriji.
razstavaMatej strnenAndrej SmrekarimpresionistiNarodna Galerija
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
Od slike do besede
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
Od slike do besede
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.
Od slike do besede
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.

Slovencem po svetu in domovini
Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.
Naš gost
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Svetovalnica
Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Kulturni utrinki
V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.
Naš pogled
mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.