Is podcast
Na praznik Vseh svetnikov je bil naš gost v oddaji Od slike do besede pisatelj Ivan Sivec. Pogovor smo začeli z njegovimi spomini na začetek novembra, ki je povezan na eni strani s svetniki in na drugi z našimi rajnimi. Predstavili pa smo tudi njegovi knjigi: Blagoslov gora o narodnem buditelju Valentinu Staniču in slikanico o Francetu Prešernu.
kultura literatura Ivan Sivec biografija Valentin Stanič Blagoslov gora slikanica France Prešeren
Na praznik Vseh svetnikov je bil naš gost v oddaji Od slike do besede pisatelj Ivan Sivec. Pogovor smo začeli z njegovimi spomini na začetek novembra, ki je povezan na eni strani s svetniki in na drugi z našimi rajnimi. Predstavili pa smo tudi njegovi knjigi: Blagoslov gora o narodnem buditelju Valentinu Staniču in slikanico o Francetu Prešernu.
Na praznik Vseh svetnikov je bil naš gost v oddaji Od slike do besede pisatelj Ivan Sivec. Pogovor smo začeli z njegovimi spomini na začetek novembra, ki je povezan na eni strani s svetniki in na drugi z našimi rajnimi. Predstavili pa smo tudi njegovi knjigi: Blagoslov gora o narodnem buditelju Valentinu Staniču in slikanico o Francetu Prešernu.
kulturaliteraturaIvan SivecbiografijaValentin StaničBlagoslov goraslikanica France Prešeren
Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.
Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.
Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Založba Aldera iz Šenčurja je izdala knjigo pedagoginje Janje Dermastja Povezana družina živi bolje. Knjiga priročnik za starše, učitelje in vzgojitelje, predstavila jo je urednica Marjeta Žebovec.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. december 2024 ob 05-ih
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila minulo nedeljo sveta birma. Birmovalec je bil novomeški škof Andrej Saje, ki je pred tem obiskal tudi rojake v Bariločah in Mendozi. No, tam je obhajal tudi 69. Slovenski dan. Vtise z obiska pri rojakih v Argentini je delil tudi z nami. Ob koncu smo slišali še voščilo, ki so ga za 30 let Radia Ognjišče pripravili v Argentini in Avstraliji.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
V Gorenjskem muzeju je na ogled razstave SVETINJE IN ČREPINJE - Arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju. Razstavo, ki bo na ogled do pomladi prihodnjega leta nam bo predstavila kustosinja dr. Veronika Pflaum.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…