Is podcast Tri nova knjižna dela za različno bralstvo Is podcast
Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

Jože Bartolj

V začetku je bila beseda je bila slika Jože Kopeinig Stanislav Slatinek Temelji kazenskega kanonskega prava Pod svobodnim soncem Janez Bogataj Damijan Stepančič Goran Vojnović

9. 11. 2021
Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

Jože Bartolj

VEČ ...|9. 11. 2021
Tri nova knjižna dela za različno bralstvo

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič. 

Jože Bartolj

V začetku je bila beseda je bila slikaJože KopeinigStanislav SlatinekTemelji kazenskega kanonskega pravaPod svobodnim soncemJanez BogatajDamijan StepančičGoran Vojnović

Od slike do besede

VEČ ...|30. 5. 2023
In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

spomin kultura vzgoja

Od slike do besede

In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

VEČ ...|30. 5. 2023
In Memoriam Jože Zadravec

Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.

Mateja Subotičanec

spomin kultura vzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

duhovnost

Od slike do besede

Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

VEČ ...|23. 5. 2023
Na Brezjah že zvon zvoni

Misli tokratne oddaje bodo ostajale na Brezjah, z nami je bil rektor tamkajšnjega svetišča p. Robert Bahčič ter glavni poudarki lanske pridige predsednika slovenske škofovske konference in novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta. 

Mateja Subotičanec

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

spomin pogovor družba

Od slike do besede

Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

VEČ ...|16. 5. 2023
Roland de Vaux: Stari Izrael

Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.

V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

Od slike do besede

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

kultura knjiga

Od slike do besede

Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

VEČ ...|9. 5. 2023
Digitalni minimalizem

Predstavili smo knjigo, ki govori o tem, kako omejiti čas, ki ga prebijemo na omrežju svetovnega spleta. Naslov knjige je Digitalni minimalizem, v našem studiu je bil Leon Jagodic.

Mateja Subotičanec

kultura knjiga

Od slike do besede

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

VEČ ...|2. 5. 2023
Smrt v nepojansnjenih okoliščinah

Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski. 

Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi politika

Od slike do besede

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

knjiga literatura

Od slike do besede

Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

VEČ ...|25. 4. 2023
Predstavitev knjige Otroci nas potrebujejo

Avtoja predstavljene knjige sta dr. Gordon Neufeld in dr. Gabor Maté. Gost v našem studiu je bil Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

knjiga literatura

Od slike do besede

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

izobraževanje

Od slike do besede

Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

VEČ ...|18. 4. 2023
Bistroumni jezik

Bistroumni jezik je literarizirana pripoved o tem, kaj starogrški jezik je ter kako so stara grščina, stari Grki in grštvo vplivali na razvoj Evropejcev, njihovih jezikov in kultur. Knjiga ni namenjena le bralcem s klasično izobrazbo, temveč je primerna za vse sladokusce, ki si želijo razširiti obzorja ter videti in vedeti več. Ni le klasični vodnik po stari grščini, temveč zgodba o nekaterih posebnih podobah veličastnega in elegantnega starogrškega jezika. Avtorica je Andrea Marcolongo, spremno besedo pa je napisala Dragica Fabjan Andritsakos, ki je tudi gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

kultura

Od slike do besede

Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

VEČ ...|11. 4. 2023
Verena Perko - Vučidol

»Brez obrti ni orodja« je naslov gostujoče razstave v Gorenjskem muzeju. Posvečena je vučedolskim obrtnikom in njihovim tehnološkim dosežkom. Ta kultura je cvetela med letoma 3000 in 2200 pred Kristusom, s središčem v Sremu in vzhodni Slavoniji na desnem bregu reke Donave.
Človek tega časa in je bil predvsem živinorejec, pa tudi kmet, ribič, lovec, keramičar, metalurg, lesar, tkalec, usnjar, čevljar. Bil je strokovnjak na področju vseh obrti in del, potrebnih za življenje. O razstavi, ki je v Gorenjskem muzeju na ogled do 18. aprila (2023) je v oddaji Od slike do besede govorila dr. Verena Perko.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|6. 6. 2023
Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup

komentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|31. 5. 2023
Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Mesto na gori

V tokratni oddaji smo slišali kako se bo končala sezona večerov sodobne krščanske glasbe. Predstavili smo Zaključni večer Mesta na gori, ki se bo odvil na Rakovniku.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2023
Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|3. 6. 2023
Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

odnosišolavzgojašolski uspehzaključek šolskega letaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 6. 2023
Umrl dr. Bruno Ravnikar, Steletova priznanja, Imago Sloveniae

V 93. letu starosti je umrl dr. Bruno Ravnikar, sicer doktor fizike in univerzitetni profesor ter specialist na področju akustike, pa tudi dolgoletni član, plesalec in vodja plesnih skupin Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov – CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. 

Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2022 namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu, ob tem pa podelilo še štiri priznanja.

Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je predstavila program 35. festivala, ki ga bo 15. junija na Kongresnem trgu odprl Simfonični orkester SNG Maribor.

Umrl dr. Bruno Ravnikar, Steletova priznanja, Imago Sloveniae

V 93. letu starosti je umrl dr. Bruno Ravnikar, sicer doktor fizike in univerzitetni profesor ter specialist na področju akustike, pa tudi dolgoletni član, plesalec in vodja plesnih skupin Folklorne skupine Tineta Rožanca in Folklorne skupine Emona iz Ljubljane, ki jo je tudi ustanovil, utemeljitelj kinetografije ljudskih plesov, predavatelj in terenski raziskovalec, koreograf in pisec glasbenih priredb, ustanovni član mednarodnega združenja folklornih festivalov – CIOFF ter prejemnik številnih nagrad in naslovov. 

Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2022 namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu, ob tem pa podelilo še štiri priznanja.

Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je predstavila program 35. festivala, ki ga bo 15. junija na Kongresnem trgu odprl Simfonični orkester SNG Maribor.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|6. 6. 2023
Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup: Dan, ko so Čebine prišle v Ljubljano

Golob verjame, da bomo čez tri leta, ob zaključku njihovega mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki so jo dobili v roke 1. junija lani. Glavna naloga vlade bo torej ljudi „prepričati“. Danes imajo vlogo prepričevanja predvsem mediji. Zato je Luka Mesec dodal, da so „začeli osvobajati medije“!

Tone Gorjup

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|6. 6. 2023
Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 6. 2023
Vseslovenski rokodelski festival

Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki so vsako leto od maja do novembra, letos pa so mreži dogodkov dodali še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, drugo junijsko nedeljo 2023 na Brdu pri Kranju. Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije. Del programa pa je tudi okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.

Vseslovenski rokodelski festival

Slovenski rokodelski festival je festivalski dogodek, ki od leta 2015 povezuje prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. Dogodki so vsako leto od maja do novembra, letos pa so mreži dogodkov dodali še osrednji vseslovenski rokodelski dogodek, drugo junijsko nedeljo 2023 na Brdu pri Kranju. Osrednji del dogodka je rokodelski sejem, na katerem se s svojimi izdelki in prikazom rokodelskih veščin predstavljajo rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije. Del programa pa je tudi okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba