Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Za življenje
Zakonca Miha in Carmen Ruparčič sta govorila o družinski pripravi na praznične dni.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Pogovor o
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Kulturni utrinki
V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.
Komentar Domovina.je
»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...