V oddaji smo slišali še tretji del koncerta “Družinski DO RE MI”, ki je, na začetku festivala Europa Cantat, zazvenel v Slovenski filharmonji.

Ponovili smo drugi del pogovora z umetnišim vodjem Slovenskega okteta Jožetom Vidicem. Pogovor je nastal ob izdaji plošče Drumlca n obletnici zasedbe.

V teh dneh je Slovenski oktet prazoval sedemdeset let. Zato smo ponovili oddajo, ki prinaša njihovo pesem in pogovor z umetniškim vodjem Jožetom Vidicem.

Tokrat smo se posvetili družinski zborovski pesmi. Festival Europa Cántat, ki je zaznamoval poletje, je na začetek postavil koncert družin, ki prepevajo. V prvi oddaji, ki je prinesla njegov odmev, ste lahko slišali Vokalno skupino Breznik iz Slovenj Gradca in Kvartet Nagode z Vrhnike.

V tokratni oddaji smo se spomnili izvrstnega baritonista Toneta Kozlevčarja, ki je z žlahtnostjo glasu z lahkoto prehajal med različnimi glasbeni obdobji in celo med popolnoma različnimi glasbenimi slogi. 

V drugem delu posnetka letnega koncerta iz našega radijskega arhiva smo slišali nekaj priredb slovenskih popevk.

Prisluhnite prvemu delu koncerta iz našega arhiva. Pred desetimi leti so pevke Ženskega zbora Petrol zapele na letnem koncertu z naslovom Šmentana muha. Pod vodstvom Željke Ulčnik Remic so predstavile lep izbor slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Slišali smo dela Rada Simonitija, Jakoba Ježa, Gašperja Jereba in drugih. 

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo sklenili s predstavitvijo cerkvenih pesmi. Na praznik smo celotno oddajo posvetili Marijinim pesmim in se tako poklonili Devici in skladateljem, ki so pisali njej v čast.

Slišali smo dve uglasbitvi pesmi z nenavadnim naslovom: Z glasnim šumom s kora. Gre za Marijino pesem kot bodo vse štiri v prvem delu oddaje. V drugem pa so nas različne zasedbe popeljale na morje, v hribe, k sosedom in domači barčici.

V prvem delu oddaje O klasiki drugače ste lahko prisluhnili trem Marijinim pesmim in dvema zboroma, pa tudi solistu, pokojnemu nadškofu Lojzetu Uranu. Drugi del pa je prinesel nekaj zborovskih skladb o gorah, posebej Triglavu. 

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

1. del: Nekaj evharističnih in nekaj Marijinih pesmi.
2. del: Izbor skladb različnih slovenski vokalnih zasedb.

Med mojstrovine skladatelja Josipa Klemenčiča gotovo spada tudi pesem Zemski vrtovi, s katero smo začeli tokratno oddajo, v drugi polovici oddaje pa ste slišali nekaj slovenskih zborovskih zasedb in sveže novice, povezane s skorajšnjim začetkom Festivala Europa Cántat.

Ena najlepših evharističnih pesmi je gotovo Mavova, Tiho moli Cerkev vsa. V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo jo slišali v izvedbi Cerkvenega zbora Kodeljevo. V dugem delu oddaje pa ste lahko slišali še nekaj pevskih zasedb v skladbah, ki opevajo domovino. Konec tedna mineva v znamenju petkovega praznika, tudi v naši oddaji je slišati njegov odmev.

Oddajo O klasiki drugače smo tokrat začeli s predstavitvijo ene najbolj znanih evharističnih pesmi, Pridi, ljubi Jezus. Kar dve uglasbitvi besedila je prispeval Lojze Mav, v drugem delu pa smo poslušali zborovske pesmi ki govorijo o domovini.

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo predstavili nekaj evharističnih pesmi in med drugimi slišali cerkveni zbor iz Olševka, v drugem delu oddaje pa smo se s pesmijo Ljubljanskega okteta pripravljali na obletnico slovenske samostojnosti. Pesem je namreč pomemben del narodove identitete.

Ker je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu, smo v tokratni oddaji O klasiki drugače v prvem delu slišali štiri pesmi posvečene tej skrivnosti. V drugem delu oddaje pa smo dokončali delo, ki smo ga začeli pred tednom dni. Naš gost je bil umetniški vodja Slovenskega okteta Jože Vidic. Predstavil je poslanstvo zasedbe, veselje ob novi plošči z naslovom Drumlca in pogled naprej, v novih sedemdeset let.

Danes velik praznik je. S temi besedami se začenja pesem Gregorja Riharja, ki jo je napisal za praznik svete Trojice in smo jo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače.V drugem delu oddaje pa ste slišali nekaj izvrstnih izvedb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavili smo namreč novo ploščo Slovenskega okteta, ki letos praznuje sedemdeset let. Naš gost je bil umetniški vodja Jože Vidic.

Na zadnjo velikonočno nedeljo smo v prvem delu oddaje poslušali še nekaj pesmi tega cerkvenega leta, med drugim tudi imenitno delo Karla Adamiča z naslovom Zdaj veliko je veselje.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Marijin mesec maj in velikonočni čas, se v glasbi najbolje združita v verzih pesmi, Raduj se Kraljica nebeška. V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar tri različne uglasbitve tega besedila. V drugem delu pa smo predstavili projekt Slovenskega okteta Kaktus.

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

V tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali kar štiri različne uglasbitve velikonočne pesmi Jezus premagavec groba. Tri smo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora in eno v izvedbi Komornega zbora Ave. Predstavili smo projekt Vseslovensko petje s srci, z nami je bila pobudnica projekta Matea Brečko.

Jezus, premagavec groba, je odmevalo v nocojšnji oddaji O klasiki drugače v kateri smo slišali tudi dve uglasbitvi velikonočne pesmi Danica svetila je. V drugem delu pa smo stopili pod okno in zapeli po vasovalsko. Petje so vodili pevci Vokalne skupine Domen.

Tokratna oddaja O klasiki drugače bo seveda dnevu primerna. Dobre pol ure bomo v vaše domove prinašali velikonočne pesmi in veselo alelujo.

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali pet postnih pesmi v izvedbi zborov Ave in Slovenski komorni zbor ter Okteta Oremus, v drugem delu oddaje pa smo segli v Škrinjo orehovo in slišali nekaj slovenskih ljudskih v priredbi za zbore. Pel je Komorni zbor Ave, pod vodstvom Andraža Hauptmana.

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi, med izvajalci pa tudi trnovski zbor in zbor Ave.

V prvem delu bomo slišali štiri postne pesmi; dve, ki predstavljata železni repertoar slovenskih korov in dve, ki ju poje ljudstvo.

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo slišali tudi tri presežke v eni sami pesmi: Izjemno delo Lojzeta Mava, Zemlja in nebo žaluje, ter izvrstne izvajalce, solista Marka Finka in Slovenski komorni zbor, drugem delu oddaje pa je bilo slišati prihod pomladi, pesmi o rožah, gorah in toplini sonca. Z nami so bile Zdovčeve dečve.

V prvem delu večerne oddaje O klasiki drugače smo slišali štiri postne pesmi v izvedbi zborov Te Deum in Slovenski komorni zbor, v drugem delu pa smo poslušali skladbe v izvedbi bratov Zupan.

V oddaji O klasiki drugače je bilo slišali glas škofa Urana, ki je z zborom Consortium musicum posnel Marijino pesem V sveto mesto nazareško, v drugem delu pa nas je s priredbami slovenskih ljudskih obiskal Tržaški oktet.

V prvem delu predstavljamo cerkvene zborovske pesmi, v drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so nam zapeli Ljubljanski oktet, Kvartet Šmartin, Moški zbor Glasbene matice Ljubljana in drugi…

V prvem delu oddaje O klasiki drugače smo prisluhnili še nekaj božičnim pesmim, ob bližnjem prazniku pa tudi pesmi Sveta Devica v tempelj je šla, v drugem delu pa smo predstavili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec.

V oddaji O klasiki drugače še vedno odmevajo božične pesmi. Med njimi je tudi ena najbolj znanih, Raduj, človek moj. V drugem delu pa se je razlegala lepa koroška pesem. V oddaji je bil Oktet Suha, ki je jeseni leta 2016 praznoval 35 let delovanja. Oktet predstavlja enega od stebrov slovenske pesmi na Avstrijskem Koroškem. Pevci pravijo: Slovenska pesem je najlepši dokaz, da je slovenščina dejanska obogatitev kulture v Avstriji. Petje združuje in podira predsodke do drugače govorečih. 

Ker se božični čas pri nas pne vse do Svečnice, smo v oddaji O klasiki drugače še poslušali svetonočne pesmi. Med drugim je zazvenela tudi znamenita - Pastirci iz spanja vstanite nocoj. V drugem delu smo predstavili koroški Kvartet bratov Smrtnik.

Slovenski oktet, Komorni zbor Megaron, Consortium musicum... To je le nekaj zborov, ki so v oddaji O klasiki drugače prepevali božične pesmi, drugi del oddaje pa je prinesel pesem Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Slišali ste posnetke z dvojne plošče, ki je pred leti izšla s spomini na zborovska tekmovanja v Mariboru. Pesmi, posnete v živo, so zazvenele pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta. 

Božične pesmi so zazvenele v prvem delu oddaje O klasiki drugače, v drugem delu pa so nam pele vokalne skupine The Kings singers, Cantus in ManSound. Slišali ste nekaj božičnih, tudi staro angleško, ukrajinsko in celo slovensko Staro božično pesem.

Adventne pesmi so zazvenele v prvem delu oddaje O klasiki drugače, v drugem delu pa smo predstaviliposvetne zborovske pesmi v izvedbi Slovenskega komornega zbora.

K nebu povzdignimo solzne oči je naslov pesmi, ki je v teh dneh vse prevečkrat žal tudi zelo aktualen. Adventno pesem smo predstavili v prvem delu oddaje O klasiki drugače, v drugem delu pa so zazvenele posvetne zborovske pesmi v izvedbi Komornega zbora Ave.

Večerni zvon je le ena od Marijinih pesmi, ki so v pričakovanju praznika zazvenele v prvem delu oddaje O klasiki drugače, v drugem delu pa smo prisluhnili nadaljevanju glasbene predstavitve Okteta Deseti Brat, ki smo jo začeli v prejšnji oddaji. Iz bogate zakladnice pesmi, ki so jih posneli na svoji 40. letni glasbeni poti smo slišali izbor nekaterih najlepših.

V prvem delu oddaje smo iz arhiva Radia Vatikan poslušali tudi Marijino pesem v izvedbi cerkvenega zbora iz Črne na Koroškem, v drugem delu pa glasbeno predstavitev Okteta Deseti brat, ki letos praznuje svoj 40. jubilej.

Veliko prošenj te dni roma k Mariji z besedami pesmi Poglej na nas z višave, ki je bila tudi prva v oddaji O klasiki drugače, v kateri v prvem delu predstavimo nekaj cerkvenih zborovskih pesmi, v drugem delu pa smo se tokrat posvetili bogatemu glasbenemu delu ustvarjalno bogate rodbine Ípavec. Različni zbori so zapeli nekaj skladb Josipa, Benjamina in Gustava Ípavca.

O, Gospa, o Mati moja, je vzklik, ki je v teh dneh na mnogih ustnicah. Kako je slišati v pesmi, v oddaji O klasiki drugače, v drugem delu pa je srce zadrhtelo vsem Mojcam in Katrcam. Upravičeno. Slišali smo namreč nekaj najlepših, ki jih je ustvaril skladatelj Pavle Kernjak. Peli so nam Slovenski oktet, Koroški akademski oktet in Vokalni kvintet bratov Zupan.

Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.