Is podcast Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste. Is podcast
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

9. 1. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

VEČ ...|9. 1. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|21. 1. 2025
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|21. 1. 2025
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|20. 1. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|20. 1. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|19. 1. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|19. 1. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|18. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|18. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|17. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|17. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|16. 1. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|16. 1. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|15. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|15. 1. 2025
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|14. 1. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|14. 1. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!

Radio Ognjišče

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjigazgodbeživljenječudeži

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 1. 2025
Nemška živinoreja v težavah. O zeleni elektriki za vsako ceno in medijski razsežnosti zelene politike na škodo kmetijstva.

Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.

Nemška živinoreja v težavah. O zeleni elektriki za vsako ceno in medijski razsežnosti zelene politike na škodo kmetijstva.

Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.

Robert Božič

kmetijstvozelena politikaelektrikanevladniki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 1. 2025
Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDražgošedražgoška bitkaUrška Klakočar ZupančičJože Dežman

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 1. 2025
Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2025
Jana Vizjak o razstavi v galeriji Montana

V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak. 

Jana Vizjak o razstavi v galeriji Montana

V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJana VizjakGalerija Montana

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 1. 2025
Kaj lahko pripravimo iz zamrznjenih kakijev?

Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.  

Kaj lahko pripravimo iz zamrznjenih kakijev?

Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2025
Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo