Is podcast
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Na celjsko sodišče so pred dnevi privedli z lisicami vklenjenega sodnika Zvjezdana Radonjića. Prisilno privedbo naj bi izvedli na podlagi zahteve sodnega senata, ki je ocenil, da se obdolženi izmika sojenju. Radonjić je imel zdravniško potrdilo o bolniškem staležu in izvedensko mnenje, da iz zdravstvenih razlogov do začetka novembra ni sposoben sodelovati na sojenju. Oba dokumenta je predhodno dostavil sodnici... Dejstvo je, da je Radonjič prišel v nemilost pri predpostavljenih zaradi razsodbe v primeru Novič. S tem je povezana tudi trenutna obsodba na celjskem sodišču in verjetno prisilna privedba.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek.