Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Ej, stric, a veš kak vic?
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Naš pogled
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Slovencem po svetu in domovini
Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Duhovna misel
“Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Mt 5,12
Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,20 Zmeraj se veselite.” 1 Tes 1,3. Izbrane misli so iz Svetega Pisma in govorijo o veselju, ki je prežemal tudi svetega Frančiška.
Moja zgodba
Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Sobotni duhovni večer
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 3. nedeljo med letom. Nadaljevali smo z duhovnim govorom, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Sledile so prve nedeljske večernice in rožni venec, s katerim smo prosili za vse ustvarjalce medijskih vsebin v katoliških medijih, saj je danes godovni praznik našega zavetnika sv. Frančiška Saleškega. Ob sklepu duhovnega večera smo slišali prvih šest poglavij Matejevega evangelija.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.