Is podcast Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Matej Krof (Aleš Maver) Is podcast
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Matej Krof (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.

Jože Bartolj

spomin politika aleš maver Matej Krof Mučenci XX stoletja

2. 7. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Matej Krof (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.

Jože Bartolj

VEČ ...|2. 7. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Matej Krof (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleš maverMatej KrofMučenci XX stoletja

Moja zgodba

VEČ ...|9. 6. 2024
Spominska slovesnost Kočevski rog 2024

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.

Spominska slovesnost Kočevski rog 2024

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.

spomin politika Stanislav Zore Jože Roženec Peter Sušnik Tone Gnidovec

Moja zgodba

Spominska slovesnost Kočevski rog 2024

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.

VEČ ...|9. 6. 2024
Spominska slovesnost Kočevski rog 2024

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.

Jože Bartolj

spomin politika Stanislav Zore Jože Roženec Peter Sušnik Tone Gnidovec

Moja zgodba

VEČ ...|2. 6. 2024
Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

spomin politika Jaroslav Kikelj Aleš Maver

Moja zgodba

Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

VEČ ...|2. 6. 2024
Mučenec Jaroslav Kikelj - Aleš Maver

Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.

Jože Bartolj

spomin politika Jaroslav Kikelj Aleš Maver

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Mira Cencič Ivo Jevnikar

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Mira Cencič Ivo Jevnikar

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

spomin politika dan spomina na žrtve komunizma Mitja Ferenc

Moja zgodba

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spomin politika dan spomina na žrtve komunizma Mitja Ferenc

Moja zgodba

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

spomin politika Matevž Košir Jakob Košir Macesnova gorica

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

VEČ ...|12. 5. 2024
Matevž Košir - pričevanje

V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.

Jože Bartolj

spomin politika Matevž Košir Jakob Košir Macesnova gorica

Moja zgodba

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

spomin politika Janez Pavčič mučenci XX stoletja Matej Štravs Bizovik

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Jože Bartolj

spomin politika Janez Pavčič mučenci XX stoletja Matej Štravs Bizovik

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Milan Pahor Erika Jazbar Partizansko šolstvo Slovenska gimnazija Gorica

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju Milan Pahor Erika Jazbar Partizansko šolstvo Slovenska gimnazija Gorica

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

spomin politika Luka Rozman Uroš Košir Marjetka Dolinar Jože Dežman 3450 umorjenih Jama pod Macesnovo gorico slovenski Katin

Moja zgodba

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spomin politika Luka Rozman Uroš Košir Marjetka Dolinar Jože Dežman 3450 umorjenih Jama pod Macesnovo gorico slovenski Katin

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|14. 6. 2024
O negi stopal in nohtov

S toplejšim letnim časom postanemo pozornejši na stanje svojih stopal. Spregovorili smo o osnovni negi in najpogostejših napakah, ki jih delamo pri striženju ter ostali vsakodnevni higieni. Gostili smo Vido Ozis, ustanoviteljico blagovne znamke An-Nika, z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju medicinske pedikure pri nas.

O negi stopal in nohtov

S toplejšim letnim časom postanemo pozornejši na stanje svojih stopal. Spregovorili smo o osnovni negi in najpogostejših napakah, ki jih delamo pri striženju ter ostali vsakodnevni higieni. Gostili smo Vido Ozis, ustanoviteljico blagovne znamke An-Nika, z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju medicinske pedikure pri nas.

Radio Ognjišče, Nataša Ličen

svetovanje

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2024
Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Apatija

... je v resnici prava zmagovalka nedeljskega referenduma. Za nami je volilna nedelja nedelja, ki je od rednega volilca zahtevala …

Manca Hribar

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2024
Alenka Rebula

Alenka Rebula je skupaj z Josipo Prebeg izdala novo knjigo, ki je sestavljena iz kratkih premišljevanj. Vsebine so iz tedna v teden napovedane na spletni strani  Dežela Vere vase. Pogosto so to tudi izhodišča v radijskih pogovorih z Alenko. Na pragu počitnic smo se ozrli v veselje do življenja, kako ceniti njegovo vrednost in ohranjati smisel ter zaupanje v življenje - vedno, tudi ob preizkušnjah, razočaranjih, izgubah?

Alenka Rebula

Alenka Rebula je skupaj z Josipo Prebeg izdala novo knjigo, ki je sestavljena iz kratkih premišljevanj. Vsebine so iz tedna v teden napovedane na spletni strani  Dežela Vere vase. Pogosto so to tudi izhodišča v radijskih pogovorih z Alenko. Na pragu počitnic smo se ozrli v veselje do življenja, kako ceniti njegovo vrednost in ohranjati smisel ter zaupanje v življenje - vedno, tudi ob preizkušnjah, razočaranjih, izgubah?

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovormladiotrociodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|15. 6. 2024
Mi se mamo radi ... včasih

Modrost, na katero je naslonjena molitev in zgodba, ki jo je v škatlo dala Manca, je: “Prijatelji pridejo in grejo, družina pa ostane.”

Mi se mamo radi ... včasih

Modrost, na katero je naslonjena molitev in zgodba, ki jo je v škatlo dala Manca, je: “Prijatelji pridejo in grejo, družina pa ostane.”

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 6. 2024
Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|16. 6. 2024
Dan za Magnificat, prvo romanje po poti sv. Nazarija

O vtisih s praznovanja 10. obletnice slovenske izdaje revije Magnificat, povabilu na prvo romanje po poti prvega koprskega škofa sv. Nazarija, zahvalni maši zlatomašnikov na Brezjah in odzivih Katoliške cerkve na rezultate referendumov.

Dan za Magnificat, prvo romanje po poti sv. Nazarija

O vtisih s praznovanja 10. obletnice slovenske izdaje revije Magnificat, povabilu na prvo romanje po poti prvega koprskega škofa sv. Nazarija, zahvalni maši zlatomašnikov na Brezjah in odzivih Katoliške cerkve na rezultate referendumov.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|16. 6. 2024
Spominjamo se dne 16. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 6. 2024
Škof Andrej Saje o Katholikentagu v Erfurtu

V oddaji ste lahko prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference, novomeškemu škofu Andreju Sajetu, ki se je nedavno v Erfurtu v Nemčiji udeležil Katholikentaga - Dneva katoliške vere. 

Škof Andrej Saje o Katholikentagu v Erfurtu

V oddaji ste lahko prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference, novomeškemu škofu Andreju Sajetu, ki se je nedavno v Erfurtu v Nemčiji udeležil Katholikentaga - Dneva katoliške vere. 

Marta Jerebič, Matjaž Merljak

cerkevinfoduhovnost