Is podcast
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
spomin politika Jože Jazbec mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«.
Moja zgodba
Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Spoznanje več, predsodek manj
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Globine
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. marec 2023 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje). Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.
Radijski misijon 2023
Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
Kulturni utrinki
Komentar Družina
Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.