Is podcast Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju Is podcast
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Jože Bartolj

spomin jezikoslovje Marko Snoj Janez Svetokriški Marko Pohlin Jože Dežman

13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Jože Bartolj

VEČ ...|13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Jože Bartolj

spominjezikoslovjeMarko SnojJanez SvetokriškiMarko PohlinJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

spomin politika Jože Dežman socrealistični kipi Matevž Čelik Vidmar Špela Spanžel Martina Kikelj Miloš Kosec Herman Gvardjančič

Moja zgodba

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Dežman socrealistični kipi Matevž Čelik Vidmar Špela Spanžel Martina Kikelj Miloš Kosec Herman Gvardjančič

Moja zgodba

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

spomin politika75 let Pariške mirovne pogodbe Tomaž Simčič Helena Jaklitsch

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Jože Bartolj

spomin politika75 let Pariške mirovne pogodbe Tomaž Simčič Helena Jaklitsch

Moja zgodba

VEČ ...|5. 3. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - oddaja o stanju na Primorskem - primer Vere Lestan (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

Slovenski mučenci XX. stoletja - oddaja o stanju na Primorskem - primer Vere Lestan (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

spomin politika Vera Lestan Renato Podbersič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - oddaja o stanju na Primorskem - primer Vere Lestan (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

VEČ ...|5. 3. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - oddaja o stanju na Primorskem - primer Vere Lestan (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil tokrat z nami zgodovinar, publicist in urednik dr. Renato Podbersič, eden od zgodovinarjev v postopku za razglasitev za blažene mučencev XX. stoletja. Ustavili smo se pri razmerah na Primorskem ob začetku druge svetovne vojne, prisluhnili kako se je tam začela komunistična revolucija in predstavili tudi primer katehistinje Vere Lestan. To so najprej preganjali fašisti, življenje pa je izgubila po tem, ko so jo aretirali partizani.

Jože Bartolj

spomin politika Vera Lestan Renato Podbersič

Moja zgodba

VEČ ...|26. 2. 2023
Dr. Jože Dežman o ukinjanju, združevanju in ustanavljanju muzejev

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o ukinjanju, združevanju in ustanavljanju muzejev

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.

spomin politika Jože Dežman Muzej novejše in sodobne zgodovine muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

Dr. Jože Dežman o ukinjanju, združevanju in ustanavljanju muzejev

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.

VEČ ...|26. 2. 2023
Dr. Jože Dežman o ukinjanju, združevanju in ustanavljanju muzejev

V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Dežman Muzej novejše in sodobne zgodovine muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

VEČ ...|19. 2. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

spomin politika Jože Pučnik Janez Janša Aleš Maver Dimitrij Rupel

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

VEČ ...|19. 2. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 2

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Pučnik Janez Janša Aleš Maver Dimitrij Rupel

Moja zgodba

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Tamara Griesser Pečar Ivo Jevnikar Tomaž Ivešič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Jože Bartolj

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Tamara Griesser Pečar Ivo Jevnikar Tomaž Ivešič

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

spomin politika Aleš Maver slovenski mučenci XX stoletja

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spomin politika Aleš Maver slovenski mučenci XX stoletja

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|21. 3. 2023
Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Tadej Sadar

odnosiduhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|21. 3. 2023
Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Tanja Dominko

reformazdravstvopokojninski sistemšolstvoplače v javnem sektorju

Svetovalnica

VEČ ...|23. 3. 2023
Potrpežljivost je ključna pri delu z mladimi

Smo v tednu katoliškega šolstva in v Svetovalnici smo govorili o lepoti dela z mladimi. Kdo je primeren za to delo, kako pri mladih spodbujati dobro samopodobo in zdravo samozavest ter kje se še kažejo največji izzivi pri tem poslanstvu? Z nami sta bili svetovalni delavki iz Zavoda sv. Stanislava Maja Turšič in Špela Pucelj

Potrpežljivost je ključna pri delu z mladimi

Smo v tednu katoliškega šolstva in v Svetovalnici smo govorili o lepoti dela z mladimi. Kdo je primeren za to delo, kako pri mladih spodbujati dobro samopodobo in zdravo samozavest ter kje se še kažejo največji izzivi pri tem poslanstvu? Z nami sta bili svetovalni delavki iz Zavoda sv. Stanislava Maja Turšič in Špela Pucelj

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjevzgoja

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|24. 3. 2023
Žalostni del dne 24. 3.

Molile so redovnice - Marijine sestre

Žalostni del dne 24. 3.

Molile so redovnice - Marijine sestre

Radio Ognjišče

Postni napotek

VEČ ...|24. 3. 2023
Ponižnega in strtega srca Bog ne zametuje

Ponižnega in strtega srca Bog ne zametuje

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|24. 3. 2023
Sv. Katarina Švedska

Pravzaprav bi te moral nazivati z »blažena«, saj postopek za tvojo beatifikacijo ni bil nikoli dokončan in morda gre prav tu iskati …

Sv. Katarina Švedska

Pravzaprav bi te moral nazivati z »blažena«, saj postopek za tvojo beatifikacijo ni bil nikoli dokončan in morda gre prav tu iskati …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Radijski roman

VEČ ...|23. 3. 2023
Le eno je potrebno - 31. del

Na prvo nedeljo v vinotoku je bil Friderik Irenej Baraga pri maši v cerkvi svetega Štefana. Pridigar je govori o popoldnem zaupanju v Boga. O tem, kako je Friderik doživel to pridigo in zakaj je po prihodu domov moral vse občutke zapisati v svoj dnevnik pa v novem nadaljevanju romana z naslovom Le eno je potrebno.

Le eno je potrebno - 31. del

Na prvo nedeljo v vinotoku je bil Friderik Irenej Baraga pri maši v cerkvi svetega Štefana. Pridigar je govori o popoldnem zaupanju v Boga. O tem, kako je Friderik doživel to pridigo in zakaj je po prihodu domov moral vse občutke zapisati v svoj dnevnik pa v novem nadaljevanju romana z naslovom Le eno je potrebno.

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno