Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino
Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave
Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim
Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018
Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.
teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.
VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje
Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.
marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina
VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.
VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina
VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
družba pogovor politika zgodovina polemika jože možina jože dežman
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
družba pogovor politika zgodovina polemika jože možina jože dežman
VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine
Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.
VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!
Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!
Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!
VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat
Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
izobraževanje spomin dr. andrej gosar spomini prva svetovna vojna
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
izobraževanje spomin dr. andrej gosar spomini prva svetovna vojna
VEČ ...|1. 7. 2018
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije
Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije
Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.
spomin ivan prijatelj alenka prijatelj begunske zgodbe slovenski begunci v argentini
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije
Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.
VEČ ...|1. 7. 2018
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije
Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.
spomin ivan prijatelj alenka prijatelj begunske zgodbe slovenski begunci v argentini
VEČ ...|24. 6. 2018
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.
VEČ ...|24. 6. 2018
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.
VEČ ...|17. 6. 2018
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov
V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov
V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov
V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.
VEČ ...|17. 6. 2018
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov
V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.
VEČ ...|10. 6. 2018
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec
Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec
Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec
Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.
VEČ ...|10. 6. 2018
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec
Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.
VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.
Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.
Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.
VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.
VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|13. 5. 2018
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov
Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov
Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov
Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.
VEČ ...|13. 5. 2018
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov
Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.
VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.
VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.
VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.
VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.
VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.
VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.
VEČ ...|8. 4. 2018
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju
Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju
Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju
Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|8. 4. 2018
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju
Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.
VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc
Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.
VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
VEČ ...|11. 3. 2018
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu
V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu
V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu
V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.
VEČ ...|11. 3. 2018
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu
V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.
VEČ ...|4. 3. 2018
Dr. Jože Dežman - Devet let od vstopa v Hudo jamo
V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
Dr. Jože Dežman - Devet let od vstopa v Hudo jamo
V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
Dr. Jože Dežman - Devet let od vstopa v Hudo jamo
V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
VEČ ...|4. 3. 2018
Dr. Jože Dežman - Devet let od vstopa v Hudo jamo
V oddaji Moja zgodba smo tokrat govorili o 9. obletnici vstopa v Hudo jamo pri Laškem. Slovenija ni več enaka, kot je bila pred vedenjem kaj se je tam zgodilo po koncu druge svetovne vojne, je temeljno sporočilo za današnji čas. Z nami je bil predsednik Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.
VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
VEČ ...|18. 2. 2018
Jože Dežman - Milena Miklavčič - Ogenj, rit in kače niso za igrače 2. del
Gostja tokratne oddaje Moja zgodba je bila Milena Miklavčič, ki je s prvim delom zbirke pričevanj Ogenj, rit in kače niso za igrače vzbudila izjemno pozornost. Zdaj je izšel drugi del s pričevanji, ki segajo do sodobnosti in odkrivajo, kako slovenski prostor potrebuje več sočutja in odkritosti, poguma za pogovor o najbolj dramatičnih in tragičnih razsežnostih odnosov med partnerji, generacijami ...
Jože Dežman - Milena Miklavčič - Ogenj, rit in kače niso za igrače 2. del
Gostja tokratne oddaje Moja zgodba je bila Milena Miklavčič, ki je s prvim delom zbirke pričevanj Ogenj, rit in kače niso za igrače vzbudila izjemno pozornost. Zdaj je izšel drugi del s pričevanji, ki segajo do sodobnosti in odkrivajo, kako slovenski prostor potrebuje več sočutja in odkritosti, poguma za pogovor o najbolj dramatičnih in tragičnih razsežnostih odnosov med partnerji, generacijami ...
Jože Dežman - Milena Miklavčič - Ogenj, rit in kače niso za igrače 2. del
Gostja tokratne oddaje Moja zgodba je bila Milena Miklavčič, ki je s prvim delom zbirke pričevanj Ogenj, rit in kače niso za igrače vzbudila izjemno pozornost. Zdaj je izšel drugi del s pričevanji, ki segajo do sodobnosti in odkrivajo, kako slovenski prostor potrebuje več sočutja in odkritosti, poguma za pogovor o najbolj dramatičnih in tragičnih razsežnostih odnosov med partnerji, generacijami ...
VEČ ...|18. 2. 2018
Jože Dežman - Milena Miklavčič - Ogenj, rit in kače niso za igrače 2. del
Gostja tokratne oddaje Moja zgodba je bila Milena Miklavčič, ki je s prvim delom zbirke pričevanj Ogenj, rit in kače niso za igrače vzbudila izjemno pozornost. Zdaj je izšel drugi del s pričevanji, ki segajo do sodobnosti in odkrivajo, kako slovenski prostor potrebuje več sočutja in odkritosti, poguma za pogovor o najbolj dramatičnih in tragičnih razsežnostih odnosov med partnerji, generacijami ...
VEČ ...|11. 2. 2018
Tone Gorjup - Vinko Lipovec - ob 103. rojstnem dnevu
V moji zgodbi smo predstavili Vinka Lipovca, ki je 22. januarja praznoval 103. rojstni dan. Med vojno je bil obveščevalec, pred koncem izdan in deportiran v Dachau...
Tone Gorjup - Vinko Lipovec - ob 103. rojstnem dnevu
V moji zgodbi smo predstavili Vinka Lipovca, ki je 22. januarja praznoval 103. rojstni dan. Med vojno je bil obveščevalec, pred koncem izdan in deportiran v Dachau...
Tone Gorjup - Vinko Lipovec - ob 103. rojstnem dnevu
V moji zgodbi smo predstavili Vinka Lipovca, ki je 22. januarja praznoval 103. rojstni dan. Med vojno je bil obveščevalec, pred koncem izdan in deportiran v Dachau...
VEČ ...|11. 2. 2018
Tone Gorjup - Vinko Lipovec - ob 103. rojstnem dnevu
V moji zgodbi smo predstavili Vinka Lipovca, ki je 22. januarja praznoval 103. rojstni dan. Med vojno je bil obveščevalec, pred koncem izdan in deportiran v Dachau...
VEČ ...|4. 2. 2018
Milanka Dragar - Dediščina molka
V oddaji Moja zgodba smo v našem studiu gostili pesnico in pisateljico Milanko Dragar, ki je izdala knjigo Dediščina molka. Gre za raziskovalno delo o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov na škofjeloškem leta 1945. Knjiga prinaša vrsto pričevanj svojcev žrtev pa tudi storilcev, ki so želeli odložiti breme vesti.
Milanka Dragar - Dediščina molka
V oddaji Moja zgodba smo v našem studiu gostili pesnico in pisateljico Milanko Dragar, ki je izdala knjigo Dediščina molka. Gre za raziskovalno delo o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov na škofjeloškem leta 1945. Knjiga prinaša vrsto pričevanj svojcev žrtev pa tudi storilcev, ki so želeli odložiti breme vesti.
Milanka Dragar - Dediščina molka
V oddaji Moja zgodba smo v našem studiu gostili pesnico in pisateljico Milanko Dragar, ki je izdala knjigo Dediščina molka. Gre za raziskovalno delo o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov na škofjeloškem leta 1945. Knjiga prinaša vrsto pričevanj svojcev žrtev pa tudi storilcev, ki so želeli odložiti breme vesti.
VEČ ...|4. 2. 2018
Milanka Dragar - Dediščina molka
V oddaji Moja zgodba smo v našem studiu gostili pesnico in pisateljico Milanko Dragar, ki je izdala knjigo Dediščina molka. Gre za raziskovalno delo o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov na škofjeloškem leta 1945. Knjiga prinaša vrsto pričevanj svojcev žrtev pa tudi storilcev, ki so želeli odložiti breme vesti.
VEČ ...|28. 1. 2018
Anton Drobnič - V spomin
V Ljubljani je 18. januarja v 90. letu umrl pravnik Anton Drobnič, prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, dolgoletni predsednik Nove Slovenske zaveze, ki je bil med drugim zaslužen za razveljavitev in ustavitev sodbe proti škofu Rožmanu. Posvetili smo mu spominsko oddajo, kjer je o njem spregovoril podpredsednik društva Nova slovenska zaveza dr. Matija Ogrin.
Anton Drobnič - V spomin
V Ljubljani je 18. januarja v 90. letu umrl pravnik Anton Drobnič, prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, dolgoletni predsednik Nove Slovenske zaveze, ki je bil med drugim zaslužen za razveljavitev in ustavitev sodbe proti škofu Rožmanu. Posvetili smo mu spominsko oddajo, kjer je o njem spregovoril podpredsednik društva Nova slovenska zaveza dr. Matija Ogrin.
Anton Drobnič - V spomin
V Ljubljani je 18. januarja v 90. letu umrl pravnik Anton Drobnič, prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, dolgoletni predsednik Nove Slovenske zaveze, ki je bil med drugim zaslužen za razveljavitev in ustavitev sodbe proti škofu Rožmanu. Posvetili smo mu spominsko oddajo, kjer je o njem spregovoril podpredsednik društva Nova slovenska zaveza dr. Matija Ogrin.
VEČ ...|28. 1. 2018
Anton Drobnič - V spomin
V Ljubljani je 18. januarja v 90. letu umrl pravnik Anton Drobnič, prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji, dolgoletni predsednik Nove Slovenske zaveze, ki je bil med drugim zaslužen za razveljavitev in ustavitev sodbe proti škofu Rožmanu. Posvetili smo mu spominsko oddajo, kjer je o njem spregovoril podpredsednik društva Nova slovenska zaveza dr. Matija Ogrin.
VEČ ...|21. 1. 2018
Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.
Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.
Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.
VEČ ...|21. 1. 2018
Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.
VEČ ...|14. 1. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.
VEČ ...|14. 1. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Ivan Žnidar
V oddaji Moja zgodba bomo tokrat gostili dr. Heleno Jaklitsch soavtorico razstave in knjige Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Predstavili bomo tudi zgodbo takratnega begunca brivca in frizerja Ivana Žnidarja iz Suhadol pri Komendi, ki je po številnih begunskih taboriščih leta 1948 odšel v Argentino. Priluhnite ob 20. uri.
VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.
Doživetja narave
VEČ ...|18. 1. 2019
Čas za planinski kviz
Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.
Za življenje
VEČ ...|19. 1. 2019
Novoletne zaobljube
V oddaji Za življenje je tokrat z nami klinični psiholog Andrej Perko s katerim bomo govorili tudi o novoletnih zaobljubah. Prisluhnite mu.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|20. 1. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. januar 2019 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
VEČ ...|20. 1. 2019
Ni politične volje za spremembe
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.
Dogodki
VEČ ...|20. 1. 2019
Taborišče Palabek
Jure je strnil vtise ob obisku begunskega tabolrišča Palabek na meji z Južnim Sudanom.
Dogodki
VEČ ...|20. 1. 2019
Blagoslov nove šole na misijonu Danila Lisjaka
Na misijonu Danila Lisjaka je danes praznik prvega svetega obhajila in blagoslova nove osnovne šole.
Pojdite in učite
VEČ ...|20. 1. 2019
Medicinska odprava mladih zdravnikov v Afriko
Tokratno oddajo smo namenilli poti mladih zdravnikov v Afriko. Z nami sta bili Klara Grad in Urška Intihar, ki sta del ekipe Zambija 2019. Predstavili sta nam kam se odpravljajo, kdo sestavlja ekipo in kakšni so njihovi cilji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
VEČ ...|20. 1. 2019
Intervju z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom
V oddaji smo objavili pogovor s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom. Med drugim smo ga vprašali, kako ob skorajšnjem godu zavetnika katoliških novinarjev svetega Frančiška Saleškega vidi stanje duha v katoliških medijih.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|20. 1. 2019
Ni politične volje za spremembe
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.