Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.
Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.
Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.
V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji.
Mladoskop
V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika.
Mladoskop
V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika.
Mladoskop
V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.
Mladoskop
V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.
Mladoskop
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.
Mladoskop
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.
Mladoskop
Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.
Mladoskop
Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.
Mladoskop
Spoznali smo dijaka Ula Zorca Rupnika, ki je v času pandemije postal znan s svojimi poučnimi videi na YouTube kanalu z naslovom Mata in slova v izi. Izvedeli smo zakaj rad snema oziroma poučuje, kaj bo po poklicu in od kod mu ideja za povsem pravi učni pripomoček za osnovnošolske otroke z naslovom 1, 2, 3: z igro osvoji znanje tudi ti.
Mladoskop
Spoznali smo dijaka Ula Zorca Rupnika, ki je v času pandemije postal znan s svojimi poučnimi videi na YouTube kanalu z naslovom Mata in slova v izi. Izvedeli smo zakaj rad snema oziroma poučuje, kaj bo po poklicu in od kod mu ideja za povsem pravi učni pripomoček za osnovnošolske otroke z naslovom 1, 2, 3: z igro osvoji znanje tudi ti.
Mladoskop
Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.
Mladoskop
Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.
Mladoskop
Kam naprej po osnovni šoli je večno vprašanje. V večerni oddaji za mlade smo predstavili programe Srednje ekonomske šole Roška, Šolskega centra Škofja Loka ter Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju.
Mladoskop
Kam naprej po osnovni šoli je večno vprašanje. V večerni oddaji za mlade smo predstavili programe Srednje ekonomske šole Roška, Šolskega centra Škofja Loka ter Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju.
Mladoskop
Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.
Mladoskop
Z Lucijo Kovač iz Katoliške mladine smo se pogovarjali o dogodkih za mlade v Svetem letu, ter s Heleno Selak povabili na Dan odprtih vrat podjetja Marmor Hotavlje pred Informativnimi dnevi.
Pogovor o
V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo.
Kmetijska oddaja
Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Naš pogled
Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.
Svetovalnica
Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Kulturni utrinki
Članica Vokalne skupine Krila Urša Sešek vas vabi na letni koncert.
Komentar Domovina.je
V nedeljo smo na referendumu odločali o dodatkih k pokojninam za tiste, ki bi jih imenovali umetnike. Nekateri smo šli na volišča, večina ne. Po zelo odločni zavrnitvi novega zakona poslušamo neverjetne izjave in interpretacije rezultatov s strani predsednika vlade, ministrice za kulturo in njunih sodelavcev.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na nekaterih naših vrtovih že lepo cvetijo bezgovi grmi. Cvetove lahko posušimo in jih uporabimo pri pripravi čajev, koristne so tudi bezgove jagode. Iz cvetov pa osvežilne pijače pripravljamo tudi v tem spomladanskem času - šabeso ali pa sirup. Slednji je bolj trajen in ga redčimo z vodo. Potrebujemo 30-35 cvetov, peclje jim odrežemo ter po potrebi očistimo. 3 litre vode prevremo in ohladimo. V to namočimo cvetove. Dodamo tudi 1-3 limone in to stoji na hladnem, pokrito s prtičem vsaj 24 ur. Nato prevremo in ohladimo 1 liter sladkane vode (1 kg sladkorja). Dodamo še citronko (20-25 g). V to dolijemo odcejeno tekočino od bezgovih cvetov. Premešamo in nalijemo v plastenke ali steklenice in postavimo v hladilnik (če imamo prostor, lahko tudi v zamrzovalnik). Šabesa bo dobra, dokler tekočina ne bo zavrela. Če pa želimo pripraviti sirup, dodamo še več sladkorja, ki ga karameliziramo, zalijemo z vodo in pripravljamo po istem postopku.
Življenje išče pot
Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.