NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Nataša Ličen

mladi

10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Nataša Ličen

VEČ ...|10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Nataša Ličen

mladi

Mladoskop

VEČ ...|27. 6. 2025
Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

mladi

Mladoskop

Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

VEČ ...|27. 6. 2025
Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

Nataša Ličen

mladi

Mladoskop

VEČ ...|13. 6. 2025
Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

mladi družba odnosi pogovor izobraževanje

Mladoskop

Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

VEČ ...|13. 6. 2025
Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

Nataša Ličen

mladi družba odnosi pogovor izobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|30. 5. 2025
Humanitarna medicinska odprava - Kenija 2025

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata  odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let. 

Humanitarna medicinska odprava - Kenija 2025

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata  odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let. 

mladi prostovoljstvo dobrodelnost izobraževanje zdravstvo družba zdravje

Mladoskop

Humanitarna medicinska odprava - Kenija 2025

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata  odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let. 

VEČ ...|30. 5. 2025
Humanitarna medicinska odprava - Kenija 2025

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata  odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let. 

Nataša Ličen

mladi prostovoljstvo dobrodelnost izobraževanje zdravstvo družba zdravje

Mladoskop

VEČ ...|16. 5. 2025
Kamnosekinja Maja Hrovat

Kamnosekinja Maja Hrovat je kot ženska ena izmed redkih v vrsti mojstrov oziroma mojstric obdelave kamna. Zadnje čase se najbolj posveča klesanju črk na nagrobne kamne. O svojem poklicu, o učenju in pridobivanju izkušenj, tudi o razpoloženju na pokopališčih ter o odnosu do dediščine nagrobnih spomenikov smo se pogovarjali z njo. 

Kamnosekinja Maja Hrovat

Kamnosekinja Maja Hrovat je kot ženska ena izmed redkih v vrsti mojstrov oziroma mojstric obdelave kamna. Zadnje čase se najbolj posveča klesanju črk na nagrobne kamne. O svojem poklicu, o učenju in pridobivanju izkušenj, tudi o razpoloženju na pokopališčih ter o odnosu do dediščine nagrobnih spomenikov smo se pogovarjali z njo. 

mladi kultura pogovor

Mladoskop

Kamnosekinja Maja Hrovat

Kamnosekinja Maja Hrovat je kot ženska ena izmed redkih v vrsti mojstrov oziroma mojstric obdelave kamna. Zadnje čase se najbolj posveča klesanju črk na nagrobne kamne. O svojem poklicu, o učenju in pridobivanju izkušenj, tudi o razpoloženju na pokopališčih ter o odnosu do dediščine nagrobnih spomenikov smo se pogovarjali z njo. 

VEČ ...|16. 5. 2025
Kamnosekinja Maja Hrovat

Kamnosekinja Maja Hrovat je kot ženska ena izmed redkih v vrsti mojstrov oziroma mojstric obdelave kamna. Zadnje čase se najbolj posveča klesanju črk na nagrobne kamne. O svojem poklicu, o učenju in pridobivanju izkušenj, tudi o razpoloženju na pokopališčih ter o odnosu do dediščine nagrobnih spomenikov smo se pogovarjali z njo. 

Nataša Ličen

mladi kultura pogovor

Mladoskop

VEČ ...|2. 5. 2025
Gostja: Malaika, mlada pevka z Bleda

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika. 

Gostja: Malaika, mlada pevka z Bleda

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika. 

mladi glasba

Mladoskop

Gostja: Malaika, mlada pevka z Bleda

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika. 

VEČ ...|2. 5. 2025
Gostja: Malaika, mlada pevka z Bleda

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika. 

Jure Sešek

mladi glasba

Mladoskop

VEČ ...|18. 4. 2025
Pogovor dijakov ŠG Vipava s škofom Petrom Štumpfom ter dijaki o rabi telefonov

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.    

Pogovor dijakov ŠG Vipava s škofom Petrom Štumpfom ter dijaki o rabi telefonov

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.    

mladi odnosi pogovor tehnologija

Mladoskop

Pogovor dijakov ŠG Vipava s škofom Petrom Štumpfom ter dijaki o rabi telefonov

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.    

VEČ ...|18. 4. 2025
Pogovor dijakov ŠG Vipava s škofom Petrom Štumpfom ter dijaki o rabi telefonov

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.    

Nataša Ličen

mladi odnosi pogovor tehnologija

Mladoskop

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

mladi odnosi tehnologija pogovor izobraževanje

Mladoskop

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Nataša Ličen

mladi odnosi tehnologija pogovor izobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|21. 3. 2025
Podkast Med ovcami

Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.

Podkast Med ovcami

Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.

podkast duhovnost med ovcami

Mladoskop

Podkast Med ovcami

Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.

VEČ ...|21. 3. 2025
Podkast Med ovcami

Podkasti so postali ena najbolj priljubljenih oblik digitalne vsebine, saj združujejo informativnost, zabavo in izobraževanje. Njihova priljubljenost raste zaradi dostopnosti in prilagodljivosti življenjskemu slogu poslušalcev. Vedno več je tudi takšnih z versko vsebino in zanj so se opogumili tudi mladi iz župnije Grosuplje. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar so začeli s podkastom »Med ovcami« in v oddaji so povedali, zakaj takšno ime, kakšni so izzivi pri ustvarjanju vsebin, spregovorili so tudi o osebni veri.

Rok Mihevc

podkast duhovnost med ovcami

Mladoskop
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Rok Mihevc

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Svetovalnica

VEČ ...|4. 7. 2025
Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Radio Ognjišče

transplantdarovanje organovpresaditev organovzdravstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče