V prvem julijskem večeru smo objavili pogovor z Janom Gerlom, med drugim rednim članom festivalskega benda Ritma srca, ki je glasbeno ustvarjalen v več zvrsteh. Govorili z mag. Tonetom Česnom, direktorjem Zavoda sv. Stanislava ter sledili Blažu Lesniku do stojnic tistega majskega večera, ki so bogatile obfestivalsko dogajanje. Ob sklepu pa smo nekaj besed spregovorili s švedskim dirigentom, zborovodjo Tonyjem Margeto, ki je prišel v Slovenijo, v deželo svojih staršev, na povabilo Damijana Močnika, ter teden dni intenzivno učil Slovenski otroški zbor.  

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Strnili smo vtise, izjave in izmerili utrip festivala sodobne krščanske glasbe Ritem srca, ki se je odvil konec maja 2022. Tanja Dominko se je vrtela med nastopajočimi, tudi pod odrom in v zaodrju, ob njenih prispevkih smo ob sklepu oddaje slišali še nekaj povzetih misli s strani organizacijskih moči, glavnega koordinatorja Andreja Jermana.  

V dekaniji Litija - Zagorje so, v sklopu celoletnega misijona v župniji Šmartno pri Litiji, pripravili za mlade Misijonski vikend s koncertom Stična banda in skupine Svetnik. V oddaji smo gostili Klaro Rogina, Tinkaro Jerkič in Alojza Hauptmana. 

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, so letos izvedli štirinajsti Kulturni bazar, izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 je vključeval več kot štirideset dogodkov. Mi smo iz razstavnega prostora v eter umestili dve, Zavod Škrateljc in Zavod za razvoj in promocijo lončarstva Bahor. 

V Mladoskop so prišli dijaki iz Gimnazije Želimlje. S seboj so prinesli kitaro, zato smo ob pogovoru z njimi slišali tudi pesmi, zapete v živo v studio. Zanimalo jih je, kakšen je radio in kako se ustvarja radijski spored? Pa so med obiskom spoznali radijsko delo v ozadju in pridobili še izkušnjo gostov pred mikrofonom. Kako so se izkazali? Prisluhnite in ugotovite …

Dijak drugega letnika Lenart Špurin je pripravil projektno nalogo, v sklopu katere je posnel tudi anketo med sošolci, zanimalo pa ga je, kaj jim pomeni glasba, kakšne čustvene svetove jim odpira in podobno. Pravi, da je glasba čustvo, njena moč ter vpliv na človeka, ga najbolj zanimata.  

S projektom Dobrodelni marec že deset let kamniški študenti boljšajo jutri pomoči potrebnim. Anja Tabakovič in Maja Toni sta opisali, da gre pri dogodku Študentskega kluba Kamnik za sklop aktivnosti skozi ves mesec marec, s katerimi zbirajo sredstva za socialno ogrožene družine in posameznike. Delovanje kluba je tesno povezano z lokalnim okoljem, želijo prispevati svoj majhen delež k odpravljanju socialnih razlik in spodbuditi človekoljubje, zlasti med mladimi. Vsak se lahko nepričakovano znajde v težkih razmerah, ko bi si želel ali potreboval pomoč prijateljev, vrstnikov ali skupnosti, zato osveščajo tudi mlade o pomembnosti solidarnosti. 

Skavti po vsem svetu 22. februarja tradicionalno praznujejo rojstni dan svojega ustanovitelja Roberta Baden-Powella. Dan spomina je vedno dober dan in dobrih dni ni nikdar preveč, pravijo pri Združenju slovenskih skavtinj in skavtov, zato so letošnje praznovanje začeli že v začetku februarja. Po vsej Sloveniji so postavili točke z modrostmi Roberta Baden-Powella, s spodbudami za aktivnost ali izziv. Govorili smo z Majo Krajnc, projektno sodelavko pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. 

V eni najbolj znanih ekumenskih skupnosti, v francoskem Taizeju, so s tamkajšnjimi brati, v molitvi in zbranosti, vstopili v leto 2022 tudi mladi iz Slovenije. Približno dvajset se jih je odpravilo na pot, med njimi Zala Žnidarič, Urša Rožmanc in Matej Mesojedec. Ob sklepu pogovor z njimi smo gostili še Klaro Rogina, ki pri Katoliški mladini koordinira Stično mladih.     

Matej Žnidarič, študent šestega letnika medicine je ustanovil in razvil portal oziroma znamko NajZdravnik. Skozi večletni razvoj je ustvaril več portalov za iskanje zdravnikov in zobozdravnikov zasebnih praks, portal za naročanje in ocenjevanje njihovih storitev ter na začetku leta 2022 portal še obogatil s spletno trgovino medicinskih pripomočkov.  

“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.

Umetnost krašenja kruha je naslov tretje knjige mojstrice droženja Anite Šumer. Drožomanija je zajela že na tisoče drožomank in drožomanov, ki danes pečejo boljši kruh. S prikazanimi tehnikami krašenja in zavijanja bomo ob pomoči njene knjige lahko svojim umetniškim spretnostim namesto na tortah, sladicah in piškotih, tokrat dali duška na sveže vzhajanemu ali pečenemu kruhu. Tako olepotičeni in zaviti hlebčki so čudovita ideja tudi za darilo, saj so narejeni skrbno in z ljubeznijo.

Izkušnje, znanje ali osebnost? Kaj od tega na trgu dela največ šteje, smo se vprašali v Mladoskopu. Slišali ste reportažo z letošnjega Kariernega sejma, kjer smo iskali odgovor. Ob sklepu pa smo povabili na sobotni Festival Glas mladih, ki je najstarejši v Sloveniji in na katerem lahko mladi iz vse države javnosti predstavijo svoje avtorske pesmi. 

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com. 

Dikasterij za laike, družino in življenje je novembra let 2019 oznanil ustanovitev Mednarodnega mladinskega svetovalnega organa. Vanj so imenovali 20 mladih iz različnih območij sveta in različnih mednarodnih organizacij ter skupnosti, med temi tudi Slovenca Tilna Čebulja. Dikasterij je sledil naročilu sklepnega dokumenta škofovske sinode o mladih leta 2018, kjer je zapisano, naj se ustanovi tako telo, da se okrepi delo Urada za mlade. Tilen Čebulj je opisal svojo vlogo v sinodalnem procesu ter spodbudil, da bi se v proces vključili vsi. 

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič. 

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Br. Luka Modic, kapucin, je razložil geslo jubilejne, 40. Stične mladih, Utrdi moje korake. Kako ga prenesti v sodobni čas? Kako Jezusa približati mladim, da se ne bi primerjali z drugimi, niti ne s popolno podobo sebe, ker te ni, vsi delamo napake in se iščemo. “Izberimo Jezusa, On je edini influencer, ki ga je vredno followat in lajkat in se subskrajbat nanj, ker samo On nalaga vsebine, ki smo jih res vredni. Vse drugo so ponaredki in šunder. Samo On utrjuje naše korake,” pravi br. Luka. 

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

Septembra leta 2021 se v Cerkvi na Slovenskem na pobudo škofov začenja posebno obdobje mladih. Trajalo bo tri leta. Prvič bomo obhajali Nedeljo mladih, 12. septembra, ki bo začetek Tedna mladih in bo vrh doživelo na jubilejni, letošnji 40-ti Stični mladih, tretjo soboto v septembru, 18. 9. 2021. Andreja Perc iz Urada za mlade pri SŠK je opisala potek dogodkov, vsebino, namen in geslo.      

V Mladinskem centru Nova Gorica so, s pomočjo sredstev, ki jih sofinancira Evropska Unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v sklopu Programa razvoja podeželja 2014-2020, skupaj še s tremi partnerji in pod strokovnim mentorstvom Študijsko raziskovalnega centra za družino, pilotno izvedli poletni tabor namenjen mladim. Rdeča nit je bila povezovanje, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa. Pogovarjali smo se z Majo Birsa, projektno vodjo pri Mladinskem centru Nova Gorica. V drugem delu oddaje pa smo slišali nekaj uvodnih misli iz daljšega intervjuja s prof. dr. Iztokom Fajfarjem iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o prednostih zgodnejšega učenja programiranja skozi igro.  

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih. 

Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.