Is podcast
Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com.
Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com.
Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Klemen Kraševec, Aljaž Bratina, Aleks Birsa Jogan in Brina Rednjak so opisali svoje doživljanje srečanja z enim najbolj odmevnih podkasterjev katoliškega okolja, ki je obiskal Slovenijo in požel veliko zanimanja. Nekaj njegovih sporočil, premislekov, ki so jih najbolj nagovorili, so podelili z nami.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Teologija telesa odgovarja na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi. Lucija Mihalinec v sklopu Katoliške mladine vodi delavnice, v katerih odpira razmislek in pogovor o ljubezni, spolnosti, telesu, identiteti in smislu življenja. V delavnicah na interaktiven način predstavi temeljne ideje sv. Janeza Pavla II. o človeški ljubezni v Božjem načrtu, in se odzove na konkretna vprašanja udeležencev.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.