Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
mladi pogovor inovativnost podjetništvo družba izobraževanje tradicija kultura obrt poklic
mladi pogovor inovativnost podjetništvo družba izobraževanje tradicija kultura obrt poklic
mladi vzgoja izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo
mladi vzgoja izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo
družba pogovor mladi odnosi izobraževanje politika duhovnost vzgoja
družba pogovor mladi odnosi izobraževanje politika duhovnost vzgoja
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Naš gost
G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Duhovna misel
V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …
Slovencem po svetu in domovini
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Zgodbe za otroke
Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.
Za življenje
Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in ssovrstniki.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.
Iz naših krajev
Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico.
Duhovna misel
V Pismu Hebrejcem danes poslušamo: Nimamo takega vélikega duhovnika, ki bi ne mogel …