Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine smo prenašali sveto mašo z Raven na Koroškem. Maševal je Jure Sojč. Pri sveti maši so sodelovali Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Sveta maša
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine smo prenašali sveto mašo z Raven na Koroškem. Maševal je Jure Sojč. Pri sveti maši so sodelovali Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor Sveti Marko.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor Sveti Marko.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem so sodelovali APZ sv. Cecilije, mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja in priložnostni orkester ki jih je vodil dirigent Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem so sodelovali APZ sv. Cecilije, mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja in priložnostni orkester ki jih je vodil dirigent Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa. Orkester in zbor je vodil Miha Zupanc Kovač. Izvedli so mašo nadangela Rafaela, ki jo je napisal Jan Triler.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa. Orkester in zbor je vodil Miha Zupanc Kovač. Izvedli so mašo nadangela Rafaela, ki jo je napisal Jan Triler.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Benjamin Božič in Marcelin Gorenc, na orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Benjamin Božič in Marcelin Gorenc, na orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Doživetja narave
V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Moja zgodba
Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja.
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Dogodki
Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.
Kulturni utrinki
V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.