Is podcast Vlaganje zelene paprike Is podcast
Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Matjaž Merljak

kuhajmo

10. 9. 2024
Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Matjaž Merljak

VEČ ...|10. 9. 2024
Vlaganje zelene paprike

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 10. 2024
Biskvit z bananami

Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.

Biskvit z bananami

Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Biskvit z bananami

Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.

VEČ ...|3. 10. 2024
Biskvit z bananami

Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 10. 2024
Sirup iz malin

Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.

Sirup iz malin

Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin

Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.

VEČ ...|1. 10. 2024
Sirup iz malin

Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|27. 9. 2024
Pravilno paniranje in cvrtje brez olja

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

Pravilno paniranje in cvrtje brez olja

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pravilno paniranje in cvrtje brez olja

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

VEČ ...|27. 9. 2024
Pravilno paniranje in cvrtje brez olja

Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.   

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 9. 2024
Potica se trga

Oglasila se je poslušalka Marija, ki  večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo. 

Potica se trga

Oglasila se je poslušalka Marija, ki  večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potica se trga

Oglasila se je poslušalka Marija, ki  večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo. 

VEČ ...|26. 9. 2024
Potica se trga

Oglasila se je poslušalka Marija, ki  večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 9. 2024
Shranjevanje orehov v celem

Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu. 

Shranjevanje orehov v celem

Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Shranjevanje orehov v celem

Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu. 

VEČ ...|24. 9. 2024
Shranjevanje orehov v celem

Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 9. 2024
Pogrevanje gobove juhe

Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane -  ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit.  Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja.  Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.  

Pogrevanje gobove juhe

Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane -  ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit.  Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja.  Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pogrevanje gobove juhe

Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane -  ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit.  Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja.  Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.  

VEČ ...|23. 9. 2024
Pogrevanje gobove juhe

Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane -  ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit.  Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja.  Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 9. 2024
Marmelada iz grozdja se ne strdi

Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

Marmelada iz grozdja se ne strdi

Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Marmelada iz grozdja se ne strdi

Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

VEČ ...|20. 9. 2024
Marmelada iz grozdja se ne strdi

Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Nataša Ličen

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2024
Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

Nega stopal v zaprti obutvi

S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.  

Nataša Ličen

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|28. 9. 2024
Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Matjaž Merljak

spominživljenjerojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 10. 2024
60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Duhovna misel

VEČ ...|4. 10. 2024
Vztrajnost

Neka argentinska ptica plete svoje gnezdo v obliki ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vztrajnost

Neka argentinska ptica plete svoje gnezdo v obliki ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 10. 2024
Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France Prešeren KranjEva JelovčanNabiralci zvezd

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Blaž Lesnik

rekreacijaromanjepohodništvonaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2024
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Jon Kanjir

duhovnostsvetovanježalovanjehospicsočutje