Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

Poslušalec je kupil aparat za sušenje sadja in ga je zanimalo, kako bi ga lahko izkoristil za odpadlo sadje. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj sadje najprej opere, po potrebi olupi in nareže na tanke plasti ali kolobarje. To naj potem dobro presuši in vakuumsko zapakira ter da v skrinjo. 

Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši  kot sicer.

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.

Poslušalka je prosila za kakšen recept iz stročjega fižola maslenca in kako ga shraniti za zimo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da ga lahko konzervira z zamrzovanjem ali vlaganjem v kozarce. Iz tega fižola se lahko pripravljajo juhe, prikuhe in solate. Pri juhi lahko dodamo malo korenčka (to bo tudi za barvno popestritev) in krompir ter drugo zelenjavo. Lahko jo pripravljamo s praženjem zelenjave ali pa da maščobi dodamo žličko moke in nato na kratko narezan fižol in skupaj pražimo. Juha naj vre samo toliko, da je zelenjava kuhana, sicer izgubi na kvaliteti. Poslušalka lahko pripravi tudi goveji golaž s stročjim fižolom, sploh kadar ima nekoliko manj govejega mesa. Fižol dodamo, ko se meso že duši in je napol mehko. Tudi tu se poda korenček. Naredimo lahko tudi narastek: fižol (in drugo zelenjavo) skuhamo, naložimo v skledo in prelijemo z bešamelom, na vrhu naribamo sir ter spečemo. Najhitreje pripravljena jed je, če fižol skuhamo in zabelimo (z maslom, ocvirki, zaseko, drobtinami ...), po želji dodamo še kislo smetano ...  

Zdaj je čas paprike in paradižnika, zato je dobro pripraviti sataraš. Čebulo narežemo in jo pražimo na maščobi. Ko začne rumeneti, dodamo narezano papriko – rumeno in rdečo. To dobro prepražimo in dodamo narezan olupljen paradižnik. Olupimo ga tako, da ga potopimo vročo vodo. Počakamo, da tekočina povre in jed še solimo. Lahko dodamo še jajce. To je odlična priloga k pire krompirju, testeninam ... Po okusu solimo in popramo, lahko dodamo tudi narezan peteršilj ali drobnjak. Sataraš lahko tudi naložimo v kozarce in shranimo za ozimnico.