Is podcast Jožef Muhovič ob razglasitvi Prešernovih nagrad 2024 Is podcast
Jožef Muhovič ob razglasitvi Prešernovih nagrad 2024

Jože Bartolj

VEČ ...|5. 12. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 3. 2024
Film Nebesa pod Triglavom

Tokrat smo spregovorili o filmu Nebesa pod Triglavom studia Sipoš, ki prinaša zgodbo družine Mravlje. Partizani so ubili očeta in dva sinova leta 1942. Predpremieri, ki je bila v torek 27. 2. združena z okroglo mizo, bo sledila spletna premiera v nedeljo 3. marca ob 20.h. O tem smo se pogovarjali z Davidom Sipošem.

Film Nebesa pod Triglavom

Tokrat smo spregovorili o filmu Nebesa pod Triglavom studia Sipoš, ki prinaša zgodbo družine Mravlje. Partizani so ubili očeta in dva sinova leta 1942. Predpremieri, ki je bila v torek 27. 2. združena z okroglo mizo, bo sledila spletna premiera v nedeljo 3. marca ob 20.h. O tem smo se pogovarjali z Davidom Sipošem.

kultura film David Sipoš Nebesa pod Triglavom

Kulturni utrinki

Film Nebesa pod Triglavom

Tokrat smo spregovorili o filmu Nebesa pod Triglavom studia Sipoš, ki prinaša zgodbo družine Mravlje. Partizani so ubili očeta in dva sinova leta 1942. Predpremieri, ki je bila v torek 27. 2. združena z okroglo mizo, bo sledila spletna premiera v nedeljo 3. marca ob 20.h. O tem smo se pogovarjali z Davidom Sipošem.

VEČ ...|1. 3. 2024
Film Nebesa pod Triglavom

Tokrat smo spregovorili o filmu Nebesa pod Triglavom studia Sipoš, ki prinaša zgodbo družine Mravlje. Partizani so ubili očeta in dva sinova leta 1942. Predpremieri, ki je bila v torek 27. 2. združena z okroglo mizo, bo sledila spletna premiera v nedeljo 3. marca ob 20.h. O tem smo se pogovarjali z Davidom Sipošem.

Jože Bartolj

kultura film David Sipoš Nebesa pod Triglavom

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 2. 2024
Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

kultura literatura Vittoria Collona Soneti Brane Senegačnik Igor Škamperle Matej Venier

Kulturni utrinki

Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

VEČ ...|29. 2. 2024
Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

Jože Bartolj

kultura literatura Vittoria Collona Soneti Brane Senegačnik Igor Škamperle Matej Venier

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

kultura folklora

Kulturni utrinki

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Jože Bartolj

kultura folklora

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 2. 2024
Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

kultura glasba Stara glasba na novem trgu Pasijon po Mateju Harmonija Concertans Tomaž Sevšek

Kulturni utrinki

Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

VEČ ...|27. 2. 2024
Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

Jože Bartolj

kultura glasba Stara glasba na novem trgu Pasijon po Mateju Harmonija Concertans Tomaž Sevšek

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

kultura film David Sipoš Magdalena Gornik film Okronana

Kulturni utrinki

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kultura film David Sipoš Magdalena Gornik film Okronana

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

kultura literatura likovna umetnost Spomin Slovenije Spomin sveta

Kulturni utrinki

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost Spomin Slovenije Spomin sveta

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 2. 2024
Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

kultura literatura 52. literarni natečaj Mladika

Kulturni utrinki

Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

VEČ ...|22. 2. 2024
Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

Jože Bartolj

kultura literatura 52. literarni natečaj Mladika

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Marjan Bunič

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Svetovalnica

VEČ ...|1. 3. 2024
Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Tanja Dominko

svetovanje

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Mladoskop

VEČ ...|1. 3. 2024
Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki