S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Kje je Bacek?

Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke