Is podcast Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika) Is podcast
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

Jože Bartolj

kultura knjiga Anton Babnik Lojze Babnik

30. 3. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

Jože Bartolj

VEČ ...|30. 3. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

Jože Bartolj

kulturaknjigaAnton BabnikLojze Babnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 5. 2024
Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 29. 5. ob 19.30 bo v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani še zadnji koncert Sakralnega abonmaja v spomladanskem delu. Nastopila bo zasedba NOVA SCHOLA LABACENSIS z duhovnimi pesmimi visokega srednjega veka. Naš gost je bil umetniški vodja Boris Šinigoj.

Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 29. 5. ob 19.30 bo v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani še zadnji koncert Sakralnega abonmaja v spomladanskem delu. Nastopila bo zasedba NOVA SCHOLA LABACENSIS z duhovnimi pesmimi visokega srednjega veka. Naš gost je bil umetniški vodja Boris Šinigoj.

kultura glasba Boris Šinigoj Nova schola Labacensis

Kulturni utrinki

Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 29. 5. ob 19.30 bo v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani še zadnji koncert Sakralnega abonmaja v spomladanskem delu. Nastopila bo zasedba NOVA SCHOLA LABACENSIS z duhovnimi pesmimi visokega srednjega veka. Naš gost je bil umetniški vodja Boris Šinigoj.

VEČ ...|28. 5. 2024
Boris Šinigoj o koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 29. 5. ob 19.30 bo v Uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani še zadnji koncert Sakralnega abonmaja v spomladanskem delu. Nastopila bo zasedba NOVA SCHOLA LABACENSIS z duhovnimi pesmimi visokega srednjega veka. Naš gost je bil umetniški vodja Boris Šinigoj.

Jože Bartolj

kultura glasba Boris Šinigoj Nova schola Labacensis

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2024
13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

kultura literatura Stanka Mihelič Tam kjer so zvezde najlepše

Kulturni utrinki

13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

VEČ ...|27. 5. 2024
13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

Jože Bartolj

kultura literatura Stanka Mihelič Tam kjer so zvezde najlepše

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2024
Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

kultura glasba Vanesa Colja Svetogorske sobotnice Prvačka pleh muzika

Kulturni utrinki

Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

VEČ ...|24. 5. 2024
Koncert Svetogorskih sobotnic s Prvačko pleh muziko

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 26. maja ob 17. uri ( po maši) koncert Prvačke pleh muzike z gosti: “PAX ANIMI” Koncert je predstavila Vanesa Colja.

Jože Bartolj

kultura glasba Vanesa Colja Svetogorske sobotnice Prvačka pleh muzika

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 5. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil naš gost duhovnik, urednik in pisatelj Branko Cestnik. Komentiral je med drugim prihajajoča referenduma o samomoru s pomočjo in legalizaciji droge, ki sta znamenje kulture smrti, dejanji proti življenju in proti skupnosti. Ob vojni na Bližnjem vzhodu smo goste med drugim vprašali kaj je sionizem in kje le ta zaide na stranpota.

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil naš gost duhovnik, urednik in pisatelj Branko Cestnik. Komentiral je med drugim prihajajoča referenduma o samomoru s pomočjo in legalizaciji droge, ki sta znamenje kulture smrti, dejanji proti življenju in proti skupnosti. Ob vojni na Bližnjem vzhodu smo goste med drugim vprašali kaj je sionizem in kje le ta zaide na stranpota.

Radio Ognjišče

politika

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2024
Matura 2024 - kako poteka?

V tokratni oddaji smo spregovorili o maturi, v našem studiu je bil gost direktor državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc. O izboru maturitetnih predmetov, o ocenjevanju in kriterijih, vpogledih in veljavi mature pri nadaljevanju študija je tekla beseda.

Matura 2024 - kako poteka?

V tokratni oddaji smo spregovorili o maturi, v našem studiu je bil gost direktor državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc. O izboru maturitetnih predmetov, o ocenjevanju in kriterijih, vpogledih in veljavi mature pri nadaljevanju študija je tekla beseda.

Tanja Dominko

svetovanjematura

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2024
Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost