Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kultura Igor Grdina Janko Boštjančič Slavina turški vpadi

11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 5. 2025
Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

VEČ ...|28. 5. 2025
Nejc Krevs o svoji novi knjigi

Radijski in televizijski voditelj, novinar in kolumnist Nejc Krevs je izdal zbirko osebnih esejev Rojstvo lepega.

Tanja Dominko

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2025
Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film duhovno pevski viked sončna pesem Agata Dugar

Kulturni utrinki

Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

VEČ ...|27. 5. 2025
Duhovno pevski vikend Sončna pesem

 Agata Dúgar je predstavila letošnji duhovno pevski vikend Sončna pesem, ki se bo julija odvijal v vasi Soča v Trenti. 

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film duhovno pevski viked sončna pesem Agata Dugar

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 5. 2025
Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

VEČ ...|26. 5. 2025
Poletno gledališče Studenec

V Poletnem gledališču Studenec se je ta konec tedna z dvema akustičnima koncertoma skupine Siddharta začel petindvajseti Kulturni poletni festival, ki ponuja vrhunske glasbene in gledališke predstave. Kaj vse se bo odvijalo na studenškem odru nam je povedal vodja festivala Lojze Stražar

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2025
Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film kotlje železna kapla jezersko festival solzic renata picej

Kulturni utrinki

Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

VEČ ...|22. 5. 2025
Festival solzic

Spoznajte Festival solzíc. Snovalka in vodja tradicionalnega festivala Renata Picej nam je povedala, kako bodo v Kotljah, Železni Kapli in na Jezerskem izpeljali poklon Prežihovemu Vorancu, pa tudi kulturni in naravni dediščini Koroške.

Jure Sešek

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film kotlje železna kapla jezersko festival solzic renata picej

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2025
O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film mojca bitenc križaj domen križaj opera sng ljubljana manon lescaut

Kulturni utrinki

O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

VEČ ...|21. 5. 2025
O operi Manon Lescaut v ljubljanski Operi

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

Jure Sešek

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film mojca bitenc križaj domen križaj opera sng ljubljana manon lescaut

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2025
Sakralni abonma: Rože za Marijo

Gostili smo organistko Polono Gantar. Predstavila je koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Rože za Marijo. V sredo bo namreč v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani slišati skladbe Stanka Premrla in njegovih sodobnikov. 

Sakralni abonma: Rože za Marijo

Gostili smo organistko Polono Gantar. Predstavila je koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Rože za Marijo. V sredo bo namreč v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani slišati skladbe Stanka Premrla in njegovih sodobnikov. 

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film sakralni abonma rože za marijo Polona Gantar

Kulturni utrinki

Sakralni abonma: Rože za Marijo

Gostili smo organistko Polono Gantar. Predstavila je koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Rože za Marijo. V sredo bo namreč v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani slišati skladbe Stanka Premrla in njegovih sodobnikov. 

VEČ ...|20. 5. 2025
Sakralni abonma: Rože za Marijo

Gostili smo organistko Polono Gantar. Predstavila je koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Rože za Marijo. V sredo bo namreč v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani slišati skladbe Stanka Premrla in njegovih sodobnikov. 

Jure Sešek

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film sakralni abonma rože za marijo Polona Gantar

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jure Sešek

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2025
Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Blaž Lesnik

soncekožni rakmelanompigmentacijasvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Komentar tedna

VEČ ...|23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Radijski roman

VEČ ...|29. 5. 2025
Kruh močnih - 32. del

Kruh močnih - 32. del

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 5. 2025
Stane Mancini, Ivica Šerfezi, Fleetwood Mac, Gen Rosso

Stane Mancini - Spominčica, Ivica Šerfezi -  Tiho svirajte pjesmu tu, The Walker brothers – The sun ain’t gonna shine anymore, Majda Sepe – Danes, Gen Rosso – Ho Tanta Gioia, Bob Dylan – Knocin on heaven’s door, Irena Kohont – Modri spev, Bata Illic – Michaela, Ivica Šerfezi – Mihaela, Fleetwood Mac – Everywhere, Aleksander Mežek - Pismo ljubezni, Vicky Leandros - Auf Wiedersehn, Ihr Freunde Mein, Elvis Presley - I Want You, I Need You, I Love You ... 

Stane Mancini, Ivica Šerfezi, Fleetwood Mac, Gen Rosso

Stane Mancini - Spominčica, Ivica Šerfezi -  Tiho svirajte pjesmu tu, The Walker brothers – The sun ain’t gonna shine anymore, Majda Sepe – Danes, Gen Rosso – Ho Tanta Gioia, Bob Dylan – Knocin on heaven’s door, Irena Kohont – Modri spev, Bata Illic – Michaela, Ivica Šerfezi – Mihaela, Fleetwood Mac – Everywhere, Aleksander Mežek - Pismo ljubezni, Vicky Leandros - Auf Wiedersehn, Ihr Freunde Mein, Elvis Presley - I Want You, I Need You, I Love You ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 5. 2025
Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Jure Počkaj: V operah so večne teme človeka

Jure Počkaj je eden najbolj dovršenih baritonistov med srednjo in južno Evropo. Prepoznan je po svoji glasovni barvitosti, cenjen zaradi vznemirljivega, močnega glasu in prepričljive igralske interpretacije, pravijo poznavalci. Trenutno je zaposlen kot solist v reški operni hiši, zasebno predan mož in oče, ter zvest domačemu kraju. Vpet je v več glasbenih sestavov, pripravlja redno tudi samostojne koncerte, sodeluje s Pokvarjenim orkestrom, z zasedbo, v kateri igrajo glasbeniki iz nekdanje skupine Forgotten Eden (Pozabljen raj), v kateri je Jure Počkaj pred leti prepeval. 

Nataša Ličen

glasbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan