Is podcast
O Velikem šmarnu je na mestu vprašanje o vplivu vere v Sloveniji. Opažamo odsotnost krščanskih vrednot v življenju kristjanov in upad obiskovanja svetih maš in prejemanja zakramentov ter pomena vere in Cerkve v zasebnem in javnem življenju. Večina se prilagaja všečnim medijsko-političnim shemam; važnejša od vsebine postaja »embalaža«, - tako nadškof Zore. Žal tudi »verni« sodelujejo pri vprašljivih, za človeka in narod škodljivih družbenopolitičnih odločitvah. Celo če se sklicujejo na krščanstvo, presenečajo zaradi podpore ukrepom, ki teptajo krščanske in splošnočloveške vrednostne temelje.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
O Velikem šmarnu je na mestu vprašanje o vplivu vere v Sloveniji. Opažamo odsotnost krščanskih vrednot v življenju kristjanov in upad obiskovanja svetih maš in prejemanja zakramentov ter pomena vere in Cerkve v zasebnem in javnem življenju. Večina se prilagaja všečnim medijsko-političnim shemam; važnejša od vsebine postaja »embalaža«, - tako nadškof Zore. Žal tudi »verni« sodelujejo pri vprašljivih, za človeka in narod škodljivih družbenopolitičnih odločitvah. Celo če se sklicujejo na krščanstvo, presenečajo zaradi podpore ukrepom, ki teptajo krščanske in splošnočloveške vrednostne temelje.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
O Velikem šmarnu je na mestu vprašanje o vplivu vere v Sloveniji. Opažamo odsotnost krščanskih vrednot v življenju kristjanov in upad obiskovanja svetih maš in prejemanja zakramentov ter pomena vere in Cerkve v zasebnem in javnem življenju. Večina se prilagaja všečnim medijsko-političnim shemam; važnejša od vsebine postaja »embalaža«, - tako nadškof Zore. Žal tudi »verni« sodelujejo pri vprašljivih, za človeka in narod škodljivih družbenopolitičnih odločitvah. Celo če se sklicujejo na krščanstvo, presenečajo zaradi podpore ukrepom, ki teptajo krščanske in splošnočloveške vrednostne temelje.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.
Končuje se staro in spet začenja novo šolsko leto. Nikoli sklenjen krog. Pa vendar se šolsko leto začenja in nam daje priložnosti, za katere smo lahko hvaležni. Brez hvaležnosti, ki rojeva ljubezen, ta pa v nas naseljuje veselje, ki ga širimo okrog sebe, smo dolgočasni, prazni in zamorjeni.
Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?
Kje so se vzeli naprednjaki, da vse nas, ki to nismo, že dvesto let ponižujejo in imajo vladavino nad nami za samoumevno? In drugo: Kako je mogoče, da morija nacistov velja za zločin, morijo komunistov pa moramo v imenu Heglove in Marxove utopije o vračanju absolutnega duha k samemu sebi in ideje o nenehnem izboljševanju družbe, imeti za domnevno neželeno, a vendar legitimno posledico fantazme o izgradnji družbe enakosti?
Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.
komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Sredi nekajtisočglave množice je že globoko v liturgičnem dogajanju osrednje evharistične daritve zajokal deček. Begal je nekaj korakov v eno smer, nato je zavil drugam, vekal in klical mamo. Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja in deček je v hipu doživel strah, da je mama odšla drugam. Tokrat se je izšlo dobro: fantu so takoj pomagali ljudje, mu obrisali solze in mu dali malce vode ter stopili z njim na stran, da bi ga pomirili in poizvedeli vsaj, kako mu je ime in kje je nazadnje videl mamo. Komaj je pomirjeni fantič končno izdavil svoje ime: »Tobija,« so že pristopili njegova mama, oče in mlajši brat ter ga veseli objeli.
komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Avtorica izraža kritiko sodobnih olimpijskih iger, še posebej glede poudarka na inkluzivnosti in toleranci, ki so bile izpostavljene na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu.
Avtorica izraža kritiko sodobnih olimpijskih iger, še posebej glede poudarka na inkluzivnosti in toleranci, ki so bile izpostavljene na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu.
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Slišali ste posnetek mašnih nagovorov, petja med mašo in nekaj izjav, ki so nam jih zaupali počitnikarji ob sklepu počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen.