Is podcast
Kako si želim, in tudi tebi, draga poslušalka, dragi poslušalec, da to poletje ne bi bilo le čas odklopa ampak pristen stik s svojimi globinami. Da bi si vzeli čas za odkrivanje svoje edinosti in ljubljenosti ter iz njiju v jeseni naši družbi podali svoboden odgovor!
Komentar je pripravil direktor Socialne akademije Matej Cepin.
Kako si želim, in tudi tebi, draga poslušalka, dragi poslušalec, da to poletje ne bi bilo le čas odklopa ampak pristen stik s svojimi globinami. Da bi si vzeli čas za odkrivanje svoje edinosti in ljubljenosti ter iz njiju v jeseni naši družbi podali svoboden odgovor!
Komentar je pripravil direktor Socialne akademije Matej Cepin.
Kako si želim, in tudi tebi, draga poslušalka, dragi poslušalec, da to poletje ne bi bilo le čas odklopa ampak pristen stik s svojimi globinami. Da bi si vzeli čas za odkrivanje svoje edinosti in ljubljenosti ter iz njiju v jeseni naši družbi podali svoboden odgovor!
Komentar je pripravil direktor Socialne akademije Matej Cepin.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Slovenci imamo več pregovorov o molku, praktično vsi pa imajo pozitivno sporočilo. Kdo ne pozna na primer tistega »kdor molči, devetih odgovori«? Ali pa »molk je zlato«?
Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Slovenci imamo več pregovorov o molku, praktično vsi pa imajo pozitivno sporočilo. Kdo ne pozna na primer tistega »kdor molči, devetih odgovori«? Ali pa »molk je zlato«?
Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.
Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.