Is podcast
Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!
Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!
Spomladi se zgostijo državni prazniki, kar vedno prinese s sabo tudi prepire. Nič čudnega: Gre za 27. april in 1. maj in 9. maj in zdaj še za 17. maj… Sami dnevi, ki imajo v temeljih toliko ideološkega, tudi mitološkega naboja, da kličejo po izmenjavi besed. Mnogi mislijo, da tudi po novem premisleku, popravljanju, celo ukinjanju. Spomin na žrtve komunizma je bil pravkar ukinjen. Vlada mu je pristrigla peruti, na korespondenčni seji! Tik pred zdajci! In celo med pomembno mednarodno konferenco o genocidu in podobnih nečloveških dejanjih!
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Komentar tedna
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Komentar tedna
Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Komentar tedna
Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Komentar tedna
Avtor raziskuje, kako so misli Johna Donna o smrti in skupnosti še vedno relevantne v današnjem svetu polnem izzivov. Obravnavamo teme odnosov, duhovnih stisk in moči skupnosti v časih krize. Odkrijte, kako lahko vsak od nas zgradi mostove med otoki in celino človeštva za bolj povezano in sočutno družbo. Poslušajte zdaj!
Komentar tedna
Avtor raziskuje, kako so misli Johna Donna o smrti in skupnosti še vedno relevantne v današnjem svetu polnem izzivov. Obravnavamo teme odnosov, duhovnih stisk in moči skupnosti v časih krize. Odkrijte, kako lahko vsak od nas zgradi mostove med otoki in celino človeštva za bolj povezano in sočutno družbo. Poslušajte zdaj!
Komentar tedna
Začelo se je šolsko leto 2023/2024. Profesorji, učitelji, učenci, dijaki, straši … vsi pričakujemo nekaj novega. Želimo si, da bi prineslo nekaj lepega, koristnega, nepozabnega ... Novo prihaja samo po sebi, lepo in koristno pa … Za to smo odgovorni sami. Najprej vsak zase, nato vsi skupaj. Predvsem si želim, da bi nas pretekle izkušnje in preizkušnje, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, ohranile bolj sočutne, prijazne, odprte … Avtorica poudarja tudi, da smo vsi odgovorni za to, da bo novo šolsko leto prineslo nekaj lepega in koristnega. Šola naj bo prostor varnosti, spoštljivih odnosov, jasnih zadolžitev in medsebojnega bodrenja.
Komentar tedna
Začelo se je šolsko leto 2023/2024. Profesorji, učitelji, učenci, dijaki, straši … vsi pričakujemo nekaj novega. Želimo si, da bi prineslo nekaj lepega, koristnega, nepozabnega ... Novo prihaja samo po sebi, lepo in koristno pa … Za to smo odgovorni sami. Najprej vsak zase, nato vsi skupaj. Predvsem si želim, da bi nas pretekle izkušnje in preizkušnje, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, ohranile bolj sočutne, prijazne, odprte … Avtorica poudarja tudi, da smo vsi odgovorni za to, da bo novo šolsko leto prineslo nekaj lepega in koristnega. Šola naj bo prostor varnosti, spoštljivih odnosov, jasnih zadolžitev in medsebojnega bodrenja.
Komentar tedna
Stiska nas more in mora povezati, da strnemo vrste in sodelujemo. Vojna v Ukrajini je strnila vrste evropskih politikov, poplavno razdejanje 4. avgusta je v Sloveniji spravilo politike in odgovorne skupaj in vsa država solidarno podpira prizadete. Vsak se je po svojih močeh in sposobnostih, odzval na izzive in stiske ljudi, ki so izgubili vse. Nemoč ob zunanjih silah je okrepila in povezala srca za vzajemno sodelovanje vseh, tudi odgovornih, ki so okrepljeni z velikodušnostjo večine državljanov in prijateljev iz tujine začutili moč in utrip celote. Vsak je pomagal, »ne zato, da bi se slikal v blatu«, pač pa da bi hitro in učinkovito lajšal bolečino prizadetih ter pomagal odpravljati posledice ujme.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Stiska nas more in mora povezati, da strnemo vrste in sodelujemo. Vojna v Ukrajini je strnila vrste evropskih politikov, poplavno razdejanje 4. avgusta je v Sloveniji spravilo politike in odgovorne skupaj in vsa država solidarno podpira prizadete. Vsak se je po svojih močeh in sposobnostih, odzval na izzive in stiske ljudi, ki so izgubili vse. Nemoč ob zunanjih silah je okrepila in povezala srca za vzajemno sodelovanje vseh, tudi odgovornih, ki so okrepljeni z velikodušnostjo večine državljanov in prijateljev iz tujine začutili moč in utrip celote. Vsak je pomagal, »ne zato, da bi se slikal v blatu«, pač pa da bi hitro in učinkovito lajšal bolečino prizadetih ter pomagal odpravljati posledice ujme.
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Komentar tedna
Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si!
Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Komentar tedna
Ognjišče ne bo zalito z vodo, temveč besedami surove resnice. V novi epizodi Komentarja tedna se podajamo v globine časa, kjer se srečamo z izzivi naravnih nesreč ter sledimo poti, ki nas vodi do surovosti med ljudmi. Alenka Puhar razkriva poglede na samoobtoževanje, kolonializem in razpravlja o vprašanjih krivde. Pridružite se nam, ko raziskujemo zgodovinske vzorce, ki se prepletajo med naravo in človeštvom.
Komentar tedna
Ognjišče ne bo zalito z vodo, temveč besedami surove resnice. V novi epizodi Komentarja tedna se podajamo v globine časa, kjer se srečamo z izzivi naravnih nesreč ter sledimo poti, ki nas vodi do surovosti med ljudmi. Alenka Puhar razkriva poglede na samoobtoževanje, kolonializem in razpravlja o vprašanjih krivde. Pridružite se nam, ko raziskujemo zgodovinske vzorce, ki se prepletajo med naravo in človeštvom.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Za življenje
Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 26. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili za blagoslov sinode. V zadnjem delu duhovnega večera pa ste slišali štiri poglavja Janezovega evangelija.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Za življenje
Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče