Is podcast
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

komentar

26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

komentar politika družba

Komentar tedna

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentar politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentar družba politika

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

komentar

Komentar tedna

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Roman Vučajnk

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentar Marija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

komentar družba politika

Komentar tedna

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentar družba politika

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Emanuela Žardin

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 9. 2022
Spoštovanje, veličina, ponižnost

V oddaji Za življenje je z nami duhovnik Martin Golob o Devici Mariji, spoštovanje, veličini, ponižnosti. Vabljeni k poslušanju.

Spoštovanje, veličina, ponižnost

V oddaji Za življenje je z nami duhovnik Martin Golob o Devici Mariji, spoštovanje, veličini, ponižnosti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 9. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. september 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. september 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|21. 9. 2022
Žavbi brothers

V oddaji smo predstavili eno od najbolj vročih mladih skupin, ki ob svoji glasbeni nosi tudi zelo lepo življenjsko zgodbo - sestavlja jo namreč šest bratov. Žavbi brothers so pred kratkim izdali prvi album in v soboto zaigrali tudi v Stični.

Žavbi brothers

V oddaji smo predstavili eno od najbolj vročih mladih skupin, ki ob svoji glasbeni nosi tudi zelo lepo življenjsko zgodbo - sestavlja jo namreč šest bratov. Žavbi brothers so pred kratkim izdali prvi album in v soboto zaigrali tudi v Stični.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 9. 2022
Izgubljena sestra

Afriška pravljica in čudne navade. Tudi pravljice lahko pokažejo kako pisan je naš svet. Pa tudi, da bratska ljubezen povsod veliko pomeni in, da smo ti in tam ljudje lahko tudi zamerljivi.

Izgubljena sestra

Afriška pravljica in čudne navade. Tudi pravljice lahko pokažejo kako pisan je naš svet. Pa tudi, da bratska ljubezen povsod veliko pomeni in, da smo ti in tam ljudje lahko tudi zamerljivi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Duhovna misel

VEČ ...|26. 9. 2022
Dovolj, ne preveč

Gospod, samo pomagaj mi, da bom danes srečen.

Dovolj, ne preveč

Gospod, samo pomagaj mi, da bom danes srečen.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2022
Basbaritonist Marko Fink o koncertu 30 let SVS (28. 9. 2022)

Basbaritonist Marko Fink o koncertu 30 let SVS (28. 9. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarko FinkSlovenija v svetuSVS

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 9. 2022
Mladostniki in mlajši odrasli v primežu pornografije

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

Mladostniki in mlajši odrasli v primežu pornografije

Inštitut Integrum naslavlja tudi pasti in zanke pornografije, ki ustvarja močno nekemično odvisnost. Zato udeležence programov spodbujajo k celostnemu ustvarjanju lastnega mnenja glede spolnosti, telesnosti in pornografske industrije. Direktor Benjamin Tomažič je še pojasnil, kako deluje detox skupina za moške.

s. Meta Potočnik

odvajanje od pornografijedetox skupina za moškehrepenenja mladihsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 9. 2022
Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Lucija Gartner: V skupinsko blagovno znamko Bohinjsko je bilo vloženega veliko truda

Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.

Robert Božič

naravakmetijstvobohinjsirisirarji

Svetovalnica

VEČ ...|26. 9. 2022
Kuhajmo s sestro Nikolino

Začimbna mešanica, janeževi upognjenci, dren, sok iz grozdja, kruh se drobi, jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Začimbna mešanica, janeževi upognjenci, dren, sok iz grozdja, kruh se drobi, jabolčni kis ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
 

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo