Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.
4. 10. 2019
Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.
VEČ ...|4. 10. 2019
Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.
VEČ ...|11. 10. 2019
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža
O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža
O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža
O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.
VEČ ...|11. 10. 2019
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža
O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.
Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.
VEČ ...|27. 9. 2019
VEČ ...|20. 9. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|20. 9. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!
Komentar tedna Lenarta Riharja.
Dovolj je!
Komentar tedna Lenarta Riharja.
VEČ ...|13. 9. 2019
VEČ ...|6. 9. 2019
Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.
Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.
Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.
VEČ ...|6. 9. 2019
Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.
VEČ ...|30. 8. 2019
Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.
Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.
Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.
VEČ ...|30. 8. 2019
Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|9. 8. 2019
Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.
Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.
Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.
VEČ ...|9. 8. 2019
Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.
VEČ ...|2. 8. 2019
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.
VEČ ...|2. 8. 2019
Izbira je uravnotežena. Razočara vse stranke. Kdo je Janez Lenarčič?
Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.
VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
VEČ ...|12. 7. 2019
Je edini cilj oblasti oblast?
Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.
Je edini cilj oblasti oblast?
Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.
Je edini cilj oblasti oblast?
Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.
VEČ ...|12. 7. 2019
Je edini cilj oblasti oblast?
Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.
VEČ ...|5. 7. 2019
Obžalujem!
Prisluhnili ste komentarju, ob katerem si človek želi, da se ta tako imenovana »slovenska enkratnost in posebnost« končno odpravi in se politika ter druge odgovorne demokratične ustanove kot sodstvo in mediji vendarle začno držati ustaljenih navad, drž in praks širšega demokratičnega prostora ter izkazovati dostojnost in politično korektnost.
Obžalujem!
Prisluhnili ste komentarju, ob katerem si človek želi, da se ta tako imenovana »slovenska enkratnost in posebnost« končno odpravi in se politika ter druge odgovorne demokratične ustanove kot sodstvo in mediji vendarle začno držati ustaljenih navad, drž in praks širšega demokratičnega prostora ter izkazovati dostojnost in politično korektnost.
Obžalujem!
Prisluhnili ste komentarju, ob katerem si človek želi, da se ta tako imenovana »slovenska enkratnost in posebnost« končno odpravi in se politika ter druge odgovorne demokratične ustanove kot sodstvo in mediji vendarle začno držati ustaljenih navad, drž in praks širšega demokratičnega prostora ter izkazovati dostojnost in politično korektnost.
VEČ ...|5. 7. 2019
Obžalujem!
Prisluhnili ste komentarju, ob katerem si človek želi, da se ta tako imenovana »slovenska enkratnost in posebnost« končno odpravi in se politika ter druge odgovorne demokratične ustanove kot sodstvo in mediji vendarle začno držati ustaljenih navad, drž in praks širšega demokratičnega prostora ter izkazovati dostojnost in politično korektnost.
VEČ ...|28. 6. 2019
Po naših poljih zori pšenično klasje
Po naših poljih zori pšenično klasje
VEČ ...|28. 6. 2019
VEČ ...|21. 6. 2019
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?
Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?
Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?
Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.
VEČ ...|21. 6. 2019
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?
Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.
VEČ ...|14. 6. 2019
Svetišče Svetega Duha
Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.
Svetišče Svetega Duha
Poslušali ste komentar o dogajanju v naši družbi in Cerkvi.
VEČ ...|14. 6. 2019
VEČ ...|7. 6. 2019
Lenart Rihar: V kakšne okove zakuje ljudi socializem
Skrajno nenavadno je, da socializem znova postaja ideal premnogim, kljub temu, da svet še vedno ponuja šolske primere kako izgledajo države, ki so si nakopale socializem.
Lenart Rihar: V kakšne okove zakuje ljudi socializem
Skrajno nenavadno je, da socializem znova postaja ideal premnogim, kljub temu, da svet še vedno ponuja šolske primere kako izgledajo države, ki so si nakopale socializem.
Lenart Rihar: V kakšne okove zakuje ljudi socializem
Skrajno nenavadno je, da socializem znova postaja ideal premnogim, kljub temu, da svet še vedno ponuja šolske primere kako izgledajo države, ki so si nakopale socializem.
VEČ ...|7. 6. 2019
Lenart Rihar: V kakšne okove zakuje ljudi socializem
Skrajno nenavadno je, da socializem znova postaja ideal premnogim, kljub temu, da svet še vedno ponuja šolske primere kako izgledajo države, ki so si nakopale socializem.
VEČ ...|31. 5. 2019
Marija pomagaj je tudi čudodelna podoba
Ob koncu Marijinega meseca maja razmišljanje komentatorke o pomenu Brezij in podobe Marije pomagaj za današnjega človeka.
Marija pomagaj je tudi čudodelna podoba
Ob koncu Marijinega meseca maja razmišljanje komentatorke o pomenu Brezij in podobe Marije pomagaj za današnjega človeka.
Marija pomagaj je tudi čudodelna podoba
Ob koncu Marijinega meseca maja razmišljanje komentatorke o pomenu Brezij in podobe Marije pomagaj za današnjega človeka.
VEČ ...|31. 5. 2019
Marija pomagaj je tudi čudodelna podoba
Ob koncu Marijinega meseca maja razmišljanje komentatorke o pomenu Brezij in podobe Marije pomagaj za današnjega človeka.
VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Veliki in mali v Evropi
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|17. 5. 2019
VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
VEČ ...|3. 5. 2019
Žívele človekove pravice!
Komu verjeti, na katero stran se postaviti, kakšno stališče zagovarjati?
Žívele človekove pravice!
Komu verjeti, na katero stran se postaviti, kakšno stališče zagovarjati?
Žívele človekove pravice!
Komu verjeti, na katero stran se postaviti, kakšno stališče zagovarjati?
VEČ ...|3. 5. 2019
Žívele človekove pravice!
Komu verjeti, na katero stran se postaviti, kakšno stališče zagovarjati?
VEČ ...|26. 4. 2019
Dr. Hubert Požarnik o evtanaziji
Dr. Hubert Požarnik o evtanaziji
VEČ ...|26. 4. 2019
VEČ ...|19. 4. 2019
Spopad s križem
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Spopad s križem
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|19. 4. 2019
VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
VEČ ...|29. 3. 2019
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.
VEČ ...|29. 3. 2019
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
VEČ ...|1. 3. 2019
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.
VEČ ...|1. 3. 2019
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.
VEČ ...|22. 2. 2019
Votlo narodnjaštvo
O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.
Votlo narodnjaštvo
O slovenskih liberalcih - nekoč in danes.
VEČ ...|22. 2. 2019
VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
VEČ ...|8. 2. 2019
Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike
»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«
VEČ ...|1. 2. 2019
Veselje redovništva
Komentar ob prazniku svečnice, dnevu posvečenega življenja.
Veselje redovništva
Komentar ob prazniku svečnice, dnevu posvečenega življenja.
VEČ ...|1. 2. 2019
VEČ ...|25. 1. 2019
Krščansko upanje in prenova družbe
Frančiška Saleškega, duhovnega učitelja, pridigarja in škofa v Ženevi je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika katoliških novinarjev. Morda se kdo sprašuje, ali in zakaj se še danes sklicevati na zgled človeka, ki je živel pred skoraj pol tisočletja ...
Krščansko upanje in prenova družbe
Frančiška Saleškega, duhovnega učitelja, pridigarja in škofa v Ženevi je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika katoliških novinarjev. Morda se kdo sprašuje, ali in zakaj se še danes sklicevati na zgled človeka, ki je živel pred skoraj pol tisočletja ...
Krščansko upanje in prenova družbe
Frančiška Saleškega, duhovnega učitelja, pridigarja in škofa v Ženevi je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika katoliških novinarjev. Morda se kdo sprašuje, ali in zakaj se še danes sklicevati na zgled človeka, ki je živel pred skoraj pol tisočletja ...
VEČ ...|25. 1. 2019
Krščansko upanje in prenova družbe
Frančiška Saleškega, duhovnega učitelja, pridigarja in škofa v Ženevi je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika katoliških novinarjev. Morda se kdo sprašuje, ali in zakaj se še danes sklicevati na zgled človeka, ki je živel pred skoraj pol tisočletja ...
VEČ ...|18. 1. 2019
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu
Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu
Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu
Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|18. 1. 2019
Ivan Štuhec: Tabuiziranje v feminističnem loncu
Prisluhnite komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.
VEČ ...|4. 1. 2019
VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
VEČ ...|21. 12. 2018
Božič ni družinski praznik
Tokratni komentar tedna je pripravil prof. dr. Ivan Štuhec.
Božič ni družinski praznik
Tokratni komentar tedna je pripravil prof. dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|21. 12. 2018
VEČ ...|7. 12. 2018
Od Cankarja k večji tranzicijski pravičnosti v Sloveniji
Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona, so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: premier skuša utišati kritična stališča namesto, da bi jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev. Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vladajočih spominja na totalitarne razmere iz polpreteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi.
Od Cankarja k večji tranzicijski pravičnosti v Sloveniji
Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona, so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: premier skuša utišati kritična stališča namesto, da bi jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev. Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vladajočih spominja na totalitarne razmere iz polpreteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi.
Od Cankarja k večji tranzicijski pravičnosti v Sloveniji
Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona, so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: premier skuša utišati kritična stališča namesto, da bi jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev. Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vladajočih spominja na totalitarne razmere iz polpreteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi.
VEČ ...|7. 12. 2018
Od Cankarja k večji tranzicijski pravičnosti v Sloveniji
Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona, so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: premier skuša utišati kritična stališča namesto, da bi jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev. Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vladajočih spominja na totalitarne razmere iz polpreteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi.
VEČ ...|30. 11. 2018
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.
VEČ ...|30. 11. 2018
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.
VEČ ...|23. 11. 2018
S. Emanuela Žerdin: Utopija ali upanje?
Ali kristjani verjamemo obljubam, ki jih dobimo v knjigi Razodetja in ali smo sposobni sredi sivine vsakdanjega sveta biti nosilci upanja?
S. Emanuela Žerdin: Utopija ali upanje?
Ali kristjani verjamemo obljubam, ki jih dobimo v knjigi Razodetja in ali smo sposobni sredi sivine vsakdanjega sveta biti nosilci upanja?
S. Emanuela Žerdin: Utopija ali upanje?
Ali kristjani verjamemo obljubam, ki jih dobimo v knjigi Razodetja in ali smo sposobni sredi sivine vsakdanjega sveta biti nosilci upanja?
VEČ ...|23. 11. 2018
S. Emanuela Žerdin: Utopija ali upanje?
Ali kristjani verjamemo obljubam, ki jih dobimo v knjigi Razodetja in ali smo sposobni sredi sivine vsakdanjega sveta biti nosilci upanja?
VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
VEČ ...|16. 11. 2018
Šola za župane in svetnike
Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.
VEČ ...|9. 11. 2018
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta
Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta
Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta
Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|9. 11. 2018
Pilula zoper konfekcijsko mnenje z ljubljanskega buržujskega štanta
Komentar tedna je pripravil Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|2. 11. 2018
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.
VEČ ...|2. 11. 2018
Facebook zaradi pritiskov nedemokratičnih aktivistov umaknil predavanje ddr. Jakliča
Tokratni komentar tedna je pripravila dr. Helena Jaklitsch.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Priporočamo
|
Aktualno
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Globine
VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.
Komentar tedna
VEČ ...|11. 10. 2019
Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža
O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.
Za življenje
VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti
S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.
Radijski roman
VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.
Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|17. 10. 2019
223. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Cifra – Mož - Ivo Mojzer; We can work it out – The Beatles, Oh Warum - Gigliola Cinquetti, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, If You Dont Know Me by Now - Harold Melvin & the Blue Notes, Al Tata Ti Me Voliš - Miro in Alan Ungar, Tudi za te – Janko Ropret, Fernando – Abba, Vrni se še kdaj v Ljubljano – Marjana Deržaj, Where Do You Go – Cher, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri ...
Via positiva
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|17. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 10. 2019
O novi sezni sakralnega abonmaja
O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.