V času izpitov smo oddajo Kolokvij posvetili učenju. Nekaj prav koristnih konkretnih nasvetov nam je dala mag. komunikologije in trenerka kreativnosti in metod razmišljanja Nastja Mulej.
V času izpitov smo oddajo Kolokvij posvetili učenju. Nekaj prav koristnih konkretnih nasvetov nam je dala mag. komunikologije in trenerka kreativnosti in metod razmišljanja Nastja Mulej.
V času izpitov smo oddajo Kolokvij posvetili učenju. Nekaj prav koristnih konkretnih nasvetov nam je dala mag. komunikologije in trenerka kreativnosti in metod razmišljanja Nastja Mulej.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.