Is podcast
Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk.
V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.
V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo. V kmetijski oddaji smo se o tem pogovarjali z EU poslancem Francem Bogovičem.
V sodelovanju s strokovnjaki in kmeti predstavljamo dobre in uspešne kmetijske prakse vseh kmetijskih panog, v komentarjih vzamemo pod drobnogled aktualne odločitve kmetijske politike. Prisluhnite!
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. april 2024 ob 05-ih
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.