Pomagajmo preživeti in živeti (letno poročilo)

V oddaji Karitas smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem, ki nam je predstavil akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, v kateri denar zbirajo za slovenske družine in posameznike, ki delajo, hodijo v službo in dobivajo dohodke, a jim ti ne omogočajo dostojnega življenja.
 

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

16. 4. 2023
Pomagajmo preživeti in živeti (letno poročilo)

V oddaji Karitas smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem, ki nam je predstavil akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, v kateri denar zbirajo za slovenske družine in posameznike, ki delajo, hodijo v službo in dobivajo dohodke, a jim ti ne omogočajo dostojnega življenja.
 

Maja Morela

VEČ ...|16. 4. 2023
Pomagajmo preživeti in živeti (letno poročilo)

V oddaji Karitas smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem, ki nam je predstavil akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, v kateri denar zbirajo za slovenske družine in posameznike, ki delajo, hodijo v službo in dobivajo dohodke, a jim ti ne omogočajo dostojnega življenja.
 

Maja Morela

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ...|19. 10. 2025
20 let mariborske ambulante pod okriljem Karitas

Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka. 

20 let mariborske ambulante pod okriljem Karitas

Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka. 

vzgoja duhovnost info

Karitas

20 let mariborske ambulante pod okriljem Karitas

Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka. 

VEČ ...|19. 10. 2025
20 let mariborske ambulante pod okriljem Karitas

Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka. 

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|5. 10. 2025
O pomenu zaupanja in sodelovanja pri delu Karitas

Vsako leto se na Karitas poleg ostalih ljudi v stiski obrne po pomoč skoraj sto tisoč oseb z imajo zelo omejenimi sredstvi. Njim je namenjen program ZAupanje. O tem in številnih drugih možnostih pomoči je spregovorila Mojca Kepic, sodelavka Karitas. 

O pomenu zaupanja in sodelovanja pri delu Karitas

Vsako leto se na Karitas poleg ostalih ljudi v stiski obrne po pomoč skoraj sto tisoč oseb z imajo zelo omejenimi sredstvi. Njim je namenjen program ZAupanje. O tem in številnih drugih možnostih pomoči je spregovorila Mojca Kepic, sodelavka Karitas. 

vzgoja duhovnost info

Karitas

O pomenu zaupanja in sodelovanja pri delu Karitas

Vsako leto se na Karitas poleg ostalih ljudi v stiski obrne po pomoč skoraj sto tisoč oseb z imajo zelo omejenimi sredstvi. Njim je namenjen program ZAupanje. O tem in številnih drugih možnostih pomoči je spregovorila Mojca Kepic, sodelavka Karitas. 

VEČ ...|5. 10. 2025
O pomenu zaupanja in sodelovanja pri delu Karitas

Vsako leto se na Karitas poleg ostalih ljudi v stiski obrne po pomoč skoraj sto tisoč oseb z imajo zelo omejenimi sredstvi. Njim je namenjen program ZAupanje. O tem in številnih drugih možnostih pomoči je spregovorila Mojca Kepic, sodelavka Karitas. 

Nataša Ličen

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|21. 9. 2025
Seminar Slovenske karitas o opolnomočenju

Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.

Seminar Slovenske karitas o opolnomočenju

Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.

vzgoja duhovnost info

Karitas

Seminar Slovenske karitas o opolnomočenju

Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.

VEČ ...|21. 9. 2025
Seminar Slovenske karitas o opolnomočenju

Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.

Rok Mihevc

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|7. 9. 2025
Posvet o paliativni in hospic oskrbi

Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.

Posvet o paliativni in hospic oskrbi

Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.

vzgoja duhovnost info

Karitas

Posvet o paliativni in hospic oskrbi

Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.

VEČ ...|7. 9. 2025
Posvet o paliativni in hospic oskrbi

Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|17. 8. 2025
20 let akcije Za srce Afrike

S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.

20 let akcije Za srce Afrike

S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.

vzgoja duhovnost info

Karitas

20 let akcije Za srce Afrike

S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.

VEČ ...|17. 8. 2025
20 let akcije Za srce Afrike

S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|3. 8. 2025
O sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas

V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.

O sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas

V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.

vzgoja duhovnost info

Karitas

O sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas

V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.

VEČ ...|3. 8. 2025
O sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas

V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|20. 7. 2025
Zgodbe oblek

Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.

Zgodbe oblek

Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.

vzgoja duhovnost info

Karitas

Zgodbe oblek

Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.

VEČ ...|20. 7. 2025
Zgodbe oblek

Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.

Maja Morela

vzgoja duhovnost info

Karitas

VEČ ...|6. 7. 2025
Ekologija in dobrodelnost

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič nam je pojasnil, kako gresta dobrodelnost in ekologija lahko z roko v roki.

Ekologija in dobrodelnost

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič nam je pojasnil, kako gresta dobrodelnost in ekologija lahko z roko v roki.

info odnosi družba

Karitas

Ekologija in dobrodelnost

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič nam je pojasnil, kako gresta dobrodelnost in ekologija lahko z roko v roki.

VEČ ...|6. 7. 2025
Ekologija in dobrodelnost

Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič nam je pojasnil, kako gresta dobrodelnost in ekologija lahko z roko v roki.

Maja Morela

info odnosi družba

Karitas
Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.
Maja Morela

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2025
Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2025
Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jenkova nagrada Branku Senegačniku - Koncert Luka Debevec Mayer

Pesnik Brane Senegačnik je letošnji prejemnik Jenkove nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prejel jo je za zbirko Prosojnosti. V Sloveniji je spet na koncertni turneji priznani argentinski bas-baritonist Luka Debevec Mayer. Ta bo med drugim nastopil v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah pri Cerknici, ta petek, 31. oktobra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaLuka Debevec MayerBrane Senegačnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2025
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 10. 2025
Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Nadevana jabolka

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160  in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo