O Telebancih in igranju video igric

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Razveselila se je počitnic, pogledala v lepo vsebino praznikov, ki so pred nami, predstavila zgodbo o Telebancih in spregovorila o igranju video igric.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

28. 10. 2023
O Telebancih in igranju video igric

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Razveselila se je počitnic, pogledala v lepo vsebino praznikov, ki so pred nami, predstavila zgodbo o Telebancih in spregovorila o igranju video igric.

Jure Sešek

VEČ ...|28. 10. 2023
O Telebancih in igranju video igric

Ob devetih se je začela Sobotna iskrica. Razveselila se je počitnic, pogledala v lepo vsebino praznikov, ki so pred nami, predstavila zgodbo o Telebancih in spregovorila o igranju video igric.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Slavi Košir

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|17. 2. 2024
Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

VEČ ...|17. 2. 2024
Violinistka Patricija in čelistka Klara Avšič

Jure je gostil mladi umetnici, sestri, ki blestita v svetu klasične glasbene umetnosti. Nagrade, prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih, izredna nadarjenost, skoraj neverjetno trdo delo, garanje in neizmerno veselje ob študiju in nastopih ... Vse to odlikuje violinistko Patricijo in čelistko Klaro Avšič.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 2. 2024
Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

VEČ ...|10. 2. 2024
Pustna sobotna iskrica

Pustna Sobotna iskrica je skušala pomagati otrokom v misijonih. V sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije smo odšli na pomoč misijonarki s. Urši Marinčič, ki bi v Ugandi rada zgradila šolo za otroke na podeželju.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|3. 2. 2024
Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

VEČ ...|3. 2. 2024
Pogovor z misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič

V pogovoru z misijonarko s. Uršo Marinčič ste spoznali misijon v Ugandi in cilj našega letošnjega dobrega dela v Pustni Sobotni iskrici. Misijonarka je pripovedovala o razmerah v Afriki, o tem kaj doživljajo otroci na podeželju Ugande in nas vabila, da pomagamo po svojih močeh.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|27. 1. 2024
Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

VEČ ...|27. 1. 2024
Igra Klarin božič in nova številka revije Mavrica

Sobotna iskrica se je spomnila legendarnega igralca in njegovega glasu. Pred dnevi smo se poslovili od Jurija Součka, njegov prijazni glas pa ostaja z nami. Slišali ste ga v vlogi dedka v radijski igri o sv. Klari. V drugi polovici naše otroške oddaje pa smo se zazrli v Mavrico, januar in v Sveto pismo.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|20. 1. 2024
Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

VEČ ...|20. 1. 2024
Sveto pismo

V Sobotni iskrici smo se skušali pripraviti na Nedeljo Svetega pisma. Spoznali ste koliko vzpodbud nam daje, kako nas usmerja. Z Mavrico smo kuhali, potovali in se zazrli v Čudežno zrcalo.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

VEČ ...|13. 1. 2024
Pravljica o hvaležnem medvedu

V središču tokratne otroške oddaje smo slišali priredbo slovenske ljudske pravljice o hvaležnem medvedu. Zaupala nam jo je Melita Osojnik.

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 1. 2024
Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

VEČ ...|6. 1. 2024
Gospodovo razglašenje

Na praznik Svetih Treh kraljev smo Gašperju, Mihi in Boltežarju posvetili tudi v Sobotni iskrici. Slišali ste lahko ponovitev igre Stopinje na vodi, ki je daljša od tiste, ki ste ji lahko prisluhnili pred dnevi. Dodan ji je namreč del, ki je povezan z Gospodovim razglašenjem. Vabljeni, obudite v sebi lepo zgodbo, ki naj bo temelj dobrega v tem novem letu. 

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Otroška oddaja skuša risati nasmeh sobotnim dopoldnevom. Vsebino narekujejo letni časi, obdobja cerkvenega leta, prazniki, glasbeniki, različni gostje in najmlajši poslušalci. Oddaja redno sodeluje z revijo Mavrica in prisega na lepe zgodbe, nova spoznanja in dobro voljo!

Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|1. 3. 2024
Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgibanjeŠpanijaSDM 2013

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasbapogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij