V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo slišali opis Fundacije Aljažev kraj, kjer so razvili več inovativnih idej, med zadnjimi Aljaževo malico. Morda jo kdo povzame za popestritev šolskih obrokov, pogovarjali smo se z Alenko Mirtič Dolenec.
Ni meje za dobre ideje
Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa.
Ni meje za dobre ideje
Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa.
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Belokranjski vinarji so sredi aprila 2025 v Ljubljani pripravili edinstveni dogodek, namenjen poslovnim partnerjem vinarjev in predstavnikom medijev, na katerem so predstavili bogastvo in raznolikost belokranjskih vin s poudarkom na sorti modra frankinja. Revijo je organiziral Razvojno informacijski center Bela krajina v sodelovanju z devetimi belokranjskimi vinarji – Vinska klet Metlika, Vinska klet Šuklje, Vina Škof, Vinska klet Prus, Vinska klet Hoznar, Vinska klet Malnarič, Penine Simonič, Hiša vina Pečarič ter Vina Dolc. Degustacijo je strokovno vodil priznani enolog in vinski poznavalec Dušan Brejc, ki je z obiskovalci delil dragocen vpogled v posebnosti pridelave in značilnosti modre frankinje ter poskrbel za poglobljeno in zanimivo vinsko izkušnjo. Po uradnem delu se je dogodek nadaljeval z druženjem ob izbranih belokranjskih kulinaričnih dobrotah in izvrstnem vinu ter glasbi, kar je omogočilo neformalno povezovanje ter izmenjavo mnenj in idej v sproščenem ambientu. Revija belokranjskih modrih frankinj je dokazala, da gre za edinstven dogodek, poklon vinski dediščini Bele krajine ter dragoceno priložnost za krepitev vezi med stroko, mediji in poslovnim svetom. Dogodek so v sodelovanju z vinarji omogočile Občina Črnomelj, Metlika in Semič.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Naš pogled
Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.
Pogovor o
V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Duhovna misel
Sveti Ignacij Lojolski je vprašal svoje študente: »Kakšno taktiko bo uporabil Satan, da bi prepričal ljudi, naj mu sledijo?« Odgovoril je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič