Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, prihodnji Cerkvi in političnem dogajanju v Sloveniji

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Gospod, usliši me

Živel je neki star človek. Bil je pobožen in njegovo življenje je mirno teklo. A bolj ko so se njegovi dnevi bližali koncu, bolj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.