Is podcast Andreja Godnič: Vsi smo na tleh Is podcast
Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Andreja Godnič

komentar

19. 10. 2023
Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Andreja Godnič

VEČ ...|19. 10. 2023
Andreja Godnič: Vsi smo na tleh

V tem podcastu govorimo z misionarko Uršulinko, sestro Andrejo Godnič, ki deluje v Latinski Ameriki. Pripoveduje o svojih izkušnjah tam, poudarja pomen sprejemanja drugačnosti in ljubezni do vsakega človeka. Nagovarja nas k odprtosti za Jezusovo navzočnost in podporo tistim v stiski. Izraža hvaležnost za dosežke slovenskega misijona in vabi k poklonu misionarjem.

Andreja Godnič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|29. 2. 2024
Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

VEČ ...|29. 2. 2024
Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

komentar

Komentar Družina

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|8. 2. 2024
Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

komentar

Komentar Družina

Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

VEČ ...|8. 2. 2024
Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Andrej Štesl

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|1. 2. 2024
Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

komentar

Komentar Družina

Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

VEČ ...|1. 2. 2024
Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Janez Šamperl

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|25. 1. 2024
Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

komentar

Komentar Družina

Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

VEČ ...|25. 1. 2024
Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

Jurij Paljk

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|18. 1. 2024
Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

komentar

Komentar Družina

Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja
VEČ ...|18. 1. 2024
Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

Urša Cankar Soares:

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|11. 1. 2024
Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

komentar

Komentar Družina

Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

VEČ ...|11. 1. 2024
Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Jožica Ličen

komentar

Komentar Družina

Jožica Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Mladoskop

VEČ ...|1. 3. 2024
Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki