Is podcast Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje! Is podcast
Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentar politika družba

29. 1. 2024
Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

VEČ ...|29. 1. 2024
Rok Čakš: Domovini smo vrnili domovinsko pravico. Zdaj pa nasvidenje!

»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 2. 2024
Peter Jerman: Smrt Navalnega nas opominja na trdo realnost Putinovega režima

Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Smrt Navalnega nas opominja na trdo realnost Putinovega režima

Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Smrt Navalnega nas opominja na trdo realnost Putinovega režima

Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 2. 2024
Peter Jerman: Smrt Navalnega nas opominja na trdo realnost Putinovega režima

Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 2. 2024
Rajko Podgoršek: Zakaj Golob ni Drnovšek in zakaj Gibanje Svoboda kljub željam nikoli ne bo ponovilo vladavine LDS-a

Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.

Rajko Podgoršek: Zakaj Golob ni Drnovšek in zakaj Gibanje Svoboda kljub željam nikoli ne bo ponovilo vladavine LDS-a

Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Zakaj Golob ni Drnovšek in zakaj Gibanje Svoboda kljub željam nikoli ne bo ponovilo vladavine LDS-a

Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.

VEČ ...|12. 2. 2024
Rajko Podgoršek: Zakaj Golob ni Drnovšek in zakaj Gibanje Svoboda kljub željam nikoli ne bo ponovilo vladavine LDS-a

Če je Golob ob nastopu mandatarstva zase prav zares menil, da je nova inkarnacija Drnovška, tega ne bomo nikoli vedeli. Toda če ga je po političnem vodenju koalicije, vlade in države želel posnemati, mu že po dveh od skupaj predvidenih 24 let lahko zatrdimo, da je daleč od uspeha. To pa je za prihodnost Slovenije morda ključno ter nekaj, česar se ob vsem blatu, ki je v zadnjih mesecih dokončno priplavalo na dan, lahko pošteno veselimo.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 2. 2024
Martin Nahtigal: Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet.

Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Martin Nahtigal: Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet.

Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet.

Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 2. 2024
Martin Nahtigal: Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet.

Po prvem mesecu letošnjega leta in pri vsej koncentraciji politično-gospodarskih norosti, ki se dogajajo, je videti, kot da je čas dobrih želja, obljub o spremembah ter novoletnih zaobljub o vsem drugačnem minil. Najhuje pri vsem skupaj je, da ni samo minil, ampak je svet okrog nas zavil v slepo ulico. In to z vso možno hitrostjo. Vendar ni prepozno. Prvi mesec je šele naokoli, ampak s tem zadnji čas, da rečemo dovolj! Dovolj vsi, ki v največji ali najmanjši meri vplivate na življenja svojih sodržavljanov. Vsi skupaj se ustavimo in si upajmo reči, da je čas za razum in čas za razumnost. V vsem in pri vseh.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Martin Nahtigal

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 1. 2024
Peter Merše: Glas upokojencev: satelit SDS, prosti strelec ali kamenček v mozaiku prihodnje slovenske vlade?

Slovenija je bogatejša za novo stranko – Glas upokojencev, ki je izšla iz uspešnih upokojenskih protestnih shodov pod vodstvom Pavla Ruparja. Čeprav je nastajala že nekaj časa, ni bilo gotovo, ali bo stranka dejansko nastala.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Glas upokojencev: satelit SDS, prosti strelec ali kamenček v mozaiku prihodnje slovenske vlade?

Slovenija je bogatejša za novo stranko – Glas upokojencev, ki je izšla iz uspešnih upokojenskih protestnih shodov pod vodstvom Pavla Ruparja. Čeprav je nastajala že nekaj časa, ni bilo gotovo, ali bo stranka dejansko nastala.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Glas upokojencev: satelit SDS, prosti strelec ali kamenček v mozaiku prihodnje slovenske vlade?

Slovenija je bogatejša za novo stranko – Glas upokojencev, ki je izšla iz uspešnih upokojenskih protestnih shodov pod vodstvom Pavla Ruparja. Čeprav je nastajala že nekaj časa, ni bilo gotovo, ali bo stranka dejansko nastala.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 1. 2024
Peter Merše: Glas upokojencev: satelit SDS, prosti strelec ali kamenček v mozaiku prihodnje slovenske vlade?

Slovenija je bogatejša za novo stranko – Glas upokojencev, ki je izšla iz uspešnih upokojenskih protestnih shodov pod vodstvom Pavla Ruparja. Čeprav je nastajala že nekaj časa, ni bilo gotovo, ali bo stranka dejansko nastala.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 1. 2024
Peter Merše: Na evropskih volitvah se stavi na SD, evropsko gledano pa naša levica še ne sliši opozoril

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Na evropskih volitvah se stavi na SD, evropsko gledano pa naša levica še ne sliši opozoril

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Na evropskih volitvah se stavi na SD, evropsko gledano pa naša levica še ne sliši opozoril

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|15. 1. 2024
Peter Merše: Na evropskih volitvah se stavi na SD, evropsko gledano pa naša levica še ne sliši opozoril

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

komentar družba družina

Komentar Domovina.je

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret

komentar družba družina

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Tadeja Zabret

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2024
Otroška risba in igra

V Svetovalnici je bila z nami psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Spregovorili smo o otroški risbi in njeni simboliki, pa tudi o igri ter igračah, ki razvoj spodbujajo in tistih, ki so v življenju otroka povsem odveč. 

Otroška risba in igra

V Svetovalnici je bila z nami psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Spregovorili smo o otroški risbi in njeni simboliki, pa tudi o igri ter igračah, ki razvoj spodbujajo in tistih, ki so v življenju otroka povsem odveč. 

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo