Is podcast
»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
»Kako naj bomo Slovenci, brez najmanjšega občutka za nacionalno pripadnost in ponos, v globalnem svetu enakovredni sogovorniki narodom globokega zgodovinskega spomina in identitete? Obnašamo se kot zmedeni pubertetnik, ki bi prvič v življenju želel poljubiti dekle, pa mu jo ob mencavi sramežljivosti spelje prvi vase zaverovani gizdalin, ki slučajno pride mimo.«
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.