Dr. Gabriel Kavčič: Sintetični človeški zarodki so realnost, ki odpira zastrašujoča vprašanj

Prejšnji teden je javnost dosegla novica, da so znanstveniki Weizmannovega inštituta v Izraelu uspeli »vzgojiti« bitje, zelo podobno zgodnjemu človeškemu zarodku, in to brez uporabe tehnik umetne oploditve, torej brez uporabe sperme, jajčec ali maternice.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Slovo od mladosti Luke Mesca: preobrazba ob trku socialista z realnostjo

Z manj pozornosti, kot bi si zaslužila, je ob prelomu katastrofičnega poletja v jesen mimo javne pozornosti odplavala vest o menjavi na čelu najmanjše parlamentarne stranke, Levice. Namesto Luke Mesca bo leve radikalce nadalje koordinirala njegova dosedanja namestnica, mondena demokratična socialistka Asta Vrečko.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Levice pod Asto Vrečko ne gre podcenjevati

Po-poplavna krizna situacija tudi zaradi angažmaja stranke Levica pod vodstvom nove predsednice grozi, da bo za slovensko državo v vseh pogledih pustila dolgotrajne posledice, ob čemer bo slovenski volivec plačal visoko in zelo konkretno ceno. Za preštevilne naivneže so bile prerazdeljevalne ideje izpred 30 letih zanimive, ker naj bi po njihovem mnenju ceno vedno plačal ta ali oni bogataš. A mnogi pozabljajo, da, prvič: če bodo glede na ideje Levice pobrali vašemu t. i. bogatemu sosedu, bodo enkrat prišli tudi do vas, ter drugič: ko norce spraviš na oblast, jih z oblasti zlepa ne spraviš več.

Rok Frelih: Ruska politika odprtih oken in slovenska politika praznih besed

Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.

Gabriel Kavčič: Kako ohraniti vero v Boga, ko ti odnese hišo, ki si jo z muko zgradil, ...

Ko pride do takšnih katastrof, je občutek brezizhodnosti in ujetosti povsem človeški pojav. Ko človek vidi človeško trpljenje, kaj šele, če ga doživi, je to vedno tudi preizkušnja pogleda na svet. Preizkušnja smisla življenja.

Ambrožev most kot manifest za novo ekonomsko liberalno politično gibanje? Ja in ne.

Zgodba odpira več zanimivih vidikov. Kot prvo seveda razkriva, česa vse je sposoben zagnan in sposoben podjetnik. A o tem kasneje. Moja prva reakcija na eskpresno postavitev mostu, priznam, je bila: Pa je to varno? Ena od lekcij povodnji je namreč ravno ta, da imamo na področju regulacije vodotokov in umeščanja objektov v prostor kaos (pa čeprav poln birokracije). Na udaru kritik pa so bili tudi neprimerno koncipirani mostovi.

Andreja Barat: Ne ženskih, v Sloveniji nujno potrebujemo moške kvote! In materinske kvote

Golobova vlada namerava, po direktivi Evropske unije, uvesti obvezne ženske kvote v vodstvenih organih podjetij v državni lasti in borznih podjetij.

Namen ženskih kvot je morda v osnovi dober in ima namen opolnomočenja žensk ter odpiranja vrat, ki so jim bila stoletja zaprta. Morda je bil v nekem obdobju in na nekaterih področjih tudi smiseln. Kljub temu pa je na način, kot se izvaja danes, precej kratkoviden in ne služi ne ženskam ne družbi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Martin Nahtigal: Po »osvoboditvi« je stroko povozila revolucija, v času Svobode pa jo je povozil aktivizem

Petega januarja 1946 so bili na drugem zasedanju mestne ljudske skupščine okrožnega mesta Ljubljana razrešeni dolžnosti stalnih sodnikov štirje usposobljeni in izobraženi sodniki. Na istem zasedanju so bili za stalne sodnike izbrani krojač, mizar, delavec in trije uradniki. Stroko je gladko malo povozila revolucija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.