Martin Nahtigal: Več konservativnejše politike po Evropi jasen signal zasanjanim bruseljskim birokratom
Evropska unija je nastala, da bi ohranila mir in ekonomski razvoj. Obenem pa predstavljala projekt iskanja skupnega imenovalca med različnimi pogledi. Vendar pa so ustanovitelji Evrope v večini gradili svoj pogled na mir in razvoj skozi določeno vrednostno podstat. Evropska unija kot projekt pa se je sčasoma začela odmikati od teh vrednot oziroma jih je pod konstantnim pritiskom liberalnih politik počasi začela reinterpretirati. Upanje, da bo mir v Evropi zagotavljala neke vrste nevtralna politika – politika zunaj stroge levice in desnice, zunaj izključno socializma in konservativizma -, ki bo državam omogočila delovanje ne glede na vse, se je sčasoma spremenilo v premik te točke nevtralnosti v polje agitatorskega liberalizma.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
3. 10. 2022
Martin Nahtigal: Več konservativnejše politike po Evropi jasen signal zasanjanim bruseljskim birokratom
Evropska unija je nastala, da bi ohranila mir in ekonomski razvoj. Obenem pa predstavljala projekt iskanja skupnega imenovalca med različnimi pogledi. Vendar pa so ustanovitelji Evrope v večini gradili svoj pogled na mir in razvoj skozi določeno vrednostno podstat. Evropska unija kot projekt pa se je sčasoma začela odmikati od teh vrednot oziroma jih je pod konstantnim pritiskom liberalnih politik počasi začela reinterpretirati. Upanje, da bo mir v Evropi zagotavljala neke vrste nevtralna politika – politika zunaj stroge levice in desnice, zunaj izključno socializma in konservativizma -, ki bo državam omogočila delovanje ne glede na vse, se je sčasoma spremenilo v premik te točke nevtralnosti v polje agitatorskega liberalizma.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
VEČ ...|3. 10. 2022
Martin Nahtigal: Več konservativnejše politike po Evropi jasen signal zasanjanim bruseljskim birokratom
Evropska unija je nastala, da bi ohranila mir in ekonomski razvoj. Obenem pa predstavljala projekt iskanja skupnega imenovalca med različnimi pogledi. Vendar pa so ustanovitelji Evrope v večini gradili svoj pogled na mir in razvoj skozi določeno vrednostno podstat. Evropska unija kot projekt pa se je sčasoma začela odmikati od teh vrednot oziroma jih je pod konstantnim pritiskom liberalnih politik počasi začela reinterpretirati. Upanje, da bo mir v Evropi zagotavljala neke vrste nevtralna politika – politika zunaj stroge levice in desnice, zunaj izključno socializma in konservativizma -, ki bo državam omogočila delovanje ne glede na vse, se je sčasoma spremenilo v premik te točke nevtralnosti v polje agitatorskega liberalizma.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
VEČ ...|7. 5. 2025
Nenad Glücks: V bran demokraciji
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
Komentar Domovina.je
Nenad Glücks: V bran demokraciji
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
VEČ ...|7. 5. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|30. 4. 2025
Erika Ašič - Naivnost katoličanov
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
Komentar Domovina.je
Erika Ašič - Naivnost katoličanov
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
VEČ ...|30. 4. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|28. 4. 2025
Aljuš Pertinač - Papežu v slovo
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
Aljuš Pertinač - Papežu v slovo
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
VEČ ...|28. 4. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|23. 4. 2025
Nenad Glücks: Odhod moralne avtoritete
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
Komentar Domovina.je
Nenad Glücks: Odhod moralne avtoritete
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
VEČ ...|23. 4. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|16. 4. 2025
Erika Ašič: Kaj storim jaz?
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Komentar Domovina.je
Erika Ašič: Kaj storim jaz?
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
VEČ ...|16. 4. 2025
Komentar Domovina.je
VEČ ...|9. 4. 2025
Nenad Glücks: Naredite Ameriko spet razumno
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
Komentar Domovina.je
Nenad Glücks: Naredite Ameriko spet razumno
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
VEČ ...|9. 4. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Naš gost
VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Svetovalnica
VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Naš pogled
VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Komentar tedna
VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Za življenje
VEČ ...|3. 5. 2025
Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Kulturni utrinki
VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
VEČ ...|9. 5. 2025
Spominjamo se dne 9. 5.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
VEČ ...|9. 5. 2025
Pravica do groba
V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki.