Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure
Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Jure Sešek

Burundi 2019 otroci

28. 6. 2019
Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure
Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Jure Sešek

VEČ ...|28. 6. 2019
Jure in s. Vesna Hiti se javita z Bujumbure
Jure Sešek se je javil iz Bujumbure, točneje iz centra Akamuri, kjer deluje sestra Vesna Hiti. Center je namenjen oskrbi otrok s posebnimi potrebami, v njem pa skrbijo za približno 100 otrok.

Jure Sešek

Burundi 2019otroci

Dogodki

VEČ ...|13. 9. 2025
Slovesne večernice in izpoved vere novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca

V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.

Slovesne večernice in izpoved vere novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca

V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.

Večernice izpoved vere

Dogodki

Slovesne večernice in izpoved vere novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca

V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.

VEČ ...|13. 9. 2025
Slovesne večernice in izpoved vere novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca

V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.

Radio Ognjišče

Večernice izpoved vere

Dogodki

VEČ ...|19. 5. 2025
Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

papež umestitev

Dogodki

Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

VEČ ...|19. 5. 2025
Odzivi na umestitev papeža Leona XIV.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Marjana Debevec

papež umestitev

Dogodki

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

spomin

Dogodki

Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

VEČ ...|16. 5. 2025
Prenos slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega režima

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci. 

Radio Ognjišče

spomin

Dogodki

VEČ ...|21. 4. 2025
Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

papež Frančišek smrt Celjski škof Maksimilijan Matjaž

Dogodki

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

VEČ ...|21. 4. 2025
Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž o papežu Frančišku

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je spregovoril o tem, kako je doživel novico o smrti papeža, s katerim je delil sinodalno pot iskanja prihodnosti Cerkve…

Radio Ognjišče

papež Frančišek smrt Celjski škof Maksimilijan Matjaž

Dogodki

VEČ ...|22. 3. 2025
Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Oglej. sveto leto

Dogodki

Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

VEČ ...|22. 3. 2025
Oglej: Pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zore

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Radio Ognjišče

Oglej. sveto leto

Dogodki

VEČ ...|5. 3. 2025
Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Dogodki

Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

VEČ ...|5. 3. 2025
Moška duhovnost

V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.

Marjan Bunič

Dogodki

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

in memoriam spomini

Dogodki

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

Mateja Feltrin Novljan

in memoriam spomini

Dogodki

VEČ ...|23. 11. 2024
Dogodki

Dogodki

Dogodki
VEČ ...|23. 11. 2024
Dogodki
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina