Škof razloži pomen praznika Jezusovega krsta, ki simbolizira željo po očiščenju in prerojenju. Povedna je Jezusova solidarnost z ljudmi, ki so čutili potrebo po odrešenju, ter njegova zavezanost k uresničevanju očetove volje. Jezusov krst predstavlja zvezo med njim in grešniki ter njihovim upanjem na novo življenje. Ob tem škof izpostavi, da je krščansko poslanstvo povezano s skrbjo za sočloveka in aktivno prisotnost v družbi. 

Škof razlaga simboliko modrih z vzhoda in njihovo iskanje Boga, ki je predstavljeno v evangeliju po Mateju. Kako skromnost in drama trenutka opozarjata na globoko duhovno iskanje. Modri prepoznajo Božjo ljubezen v preprostosti ter simbolizirajo pot iskalcev Boga. Naša notranja iskanja in odprtost do Božjih milosti oblikujejo naše duhovno rojstvo. 

Škof se upre na uvodne besede Janezovega evangelija, ki jih pogosto razumemo kot zapletene. Kako lahko preprosti ljudje, brez akademskega znanja, dojamemo pomen teh besed v vsakdanjem življenju? Besede niso le komunikacijsko orodje, temveč povezujejo ljudi ter osvetljujejo Božjo ustvarjalno naravo. Janezov evangelij nas poučuje o nesprejemanju Božje besede in prikazuje, kako se ljudje odzivamo na Božjo ljubezen.  Božja beseda  naj prebiva med nami in nas navdihuje, da širimo sporočilo milosti in vključevanja v našem svetu.

V nagovoru škof osvetli pomen blagoslova ob novem letu in dnevu miru, ki prinaša varstvo, milost ter mir. Reflektira o simboliki peščene ure, ki spominja na minljivost časa, in izpostavlja, kako pretekle izkušnje oblikujejo našo sedanjost ter pripravijo prihodnost. Deli občutke zadoščenja ob izzivih preteklega leta, hkrati pa priznava lepoto in težo spominov. Razmišlja o različnih življenjskih obdobjih ter poudarja, da sta učenje in rast mogoča v vsakem starostnem obdobju. Na koncu se osredotoči na simboliko upanja, ki ga predstavlja Marija, kot luč v težkih časih, in izraža željo, da bi nas vodila skozi prihajajoče leto.

Pomen tradicionalne družine za celostni razvoj otrok in vplivu odsotnosti družinske podpore na identiteto posameznikov. Nadškof je izpostavil, da sodobne ideologije ogrožajo vrednote družine, ki je ključna za zdrav razvoj zrelih osebnosti. Poudarja pomembnost vzgoje, ki temelji na ljubezni in zaupanju, ter vlogo institucij, kot so šole in cerkev, pri podpori teh vrednot. Poseben poudarek daje veri in duhovnosti v družini ter izzivih, ki jih prinaša sodoben čas, kar nas zavezuje, da aktivno ščitimo družinske vrednote.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres izpostavlja Marijino vero in zaupanje v Božjo obljubo, ki kaže, da pri Bogu nič ni nemogoče. Poudarja pomen upanja v Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti ter nas vabi, da postanemo Božji sodelavci pri uresničevanju njegovega načrta. S tem nagovorom odkriva alternativen pogled na življenje, kjer ljubezen, resnica in sprava premagujejo sovraštvo in laži.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v svojem nagovoru razmišlja o tem, kako nas vsakdanja dejanja poštenja, sočutja in solidarnosti približujejo globlji duhovni prenovi. S pomočjo Janeza Krstnika nas usmerja k izpolnjevanju dolžnosti v malem in odkrivanju Božje bližine skozi ljubečo pozornost do bližnjih. Nagovor je navdihujoče vabilo k veri, ki se izraža v dejanjih.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v nagovoru na 2. adventno nedeljo, ko obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, razmišljal o širšem pomenu in razumevanju tega praznika. Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju ne meri samo na trenutek spočetja, samo na začetek njenega življenja, ampak označuje in zaznamuje vse njeno življenje.