Jezus ni delil tablet, vse kar je imel, je bila ljubezen, ki jo je delil vsem, ki so prihajali k njemu. In nemi so spregovorili, pohabljeni ozdraveli, hromi shodili in slepi spregledali, kot beremo v Matejevem Evangeliju.

Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.

Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.

Naslov današnje duhovne spodbude je verjetno najkrajši zapis bistva Frančiškovega življenja. Sestra Luna, brat Sonce, veter, zrak, oblaki, ogenj, rože, sadje… “Hvalite in poveličujte mojega Gospoda,” je zapel v Sončni pesmi.

“Izrekajte besede, ki bodo tolažile in se izogibajte sodbi. Ne zlorabljajte besed, da boste videti modrejši, ne pridigajte zviška, ampak k Bogu vodite z zgledom.” Tako bi lahko povzeli odlomek iz Frančiškovih opominov z naslovom Znanju naj sledi dobro ravnanje.

“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.

“Daj mi popolno ljubezen,” je prošnja, ki jo je Frančišek ponavljal od prvega dne, ko mu je Jezus spregovoril s križa pri svetem Damijanu. Brez te, popolne ljubezni, ne bi zmogel naslednjega koraka, ki ga je čakal ob srečanju z gobavcem, ki ga je do konca spremenilo in zaznamovalo za vse življenje.

Ponižnost je Frančišek imenoval sveta in dodal, da zmede napuh. Sveti Pavel v pismu Kološanom imenuje Božje izvoljence tiste, ki se oblačijo v »usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost in potrpežljivost.«