Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Sol in luč
Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam.
Kmetijska oddaja
Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.
Komentar tedna
Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.
Kulturni utrinki
Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.