Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Odprt je razpis za skupinske namakalne sisteme

Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra

Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Vabljeni na Dan koruze

V Jablah se bo dopoldne odvijal letošnji Dan koruze z zanimivim strokovnim programom in ogledom rastnega poskusa s 66 hibridi koruze.

Možnost za pridobitev NPK živinorejec

Predvsem vsi tisti, ki namrevate kandidirati v ukrepu za Mladega prevzemnika in nimate zahtevane izobrazbe, imate to jesen možnost za pridobitev NPK Živinorejec.

Čebelarjenje na pragu jeseni

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo govorili o čebelarjenju na pragu jeseni. Naš gost je bil čebelar Milan Meglič.

Kaj pa čistilna košnja, po dosejavnaju travne ruše

Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o pomembnosti premišljenih odločitev glede dosejavanja tarvne ruše in kako je s čistilno košnjo.

Koraki dosejavanja travinja

Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o priporočenih korakih dosejavanja razredčene travne ruše.

Obnoviti ali le dosejati?

Dr. Stanko Kapun, vodja JKSS na KGZ Murska Sobota je spregovoril o dilemi med totalno obnovo ruše ali le dosejavanjem.

Kapusov molj

Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila katere sovke so posebej nadležne v pridelavi zelja.

Kapusov molj

Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.

Kmetovalec praznuje 25-letnico izhajanja

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Vabljeni na Podeželje v mestu

V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Sejem Agra (5. sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Sejem Agra (4. sejemski dan)

V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, ki bodo na letošnjem sejmu AGRA zaznamovali današnji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen turizmu na kmetiji in je tudi Dan KGZS.

Podjetje Damahaus pomaga Ruandi

Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.

Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje

Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.

Ekolog Janez Matos o pomenu požarov v Amazoniji

Sejem Agra (3. sejemski dan)

V minutah za kmetijstvo in podeželje smo posebej podčrtali nekatere strokovne dogodke, in tretji sejemski dan, ki je tradicionalno namenjen živinorejcem.

Na obisku na kmetiji Šteharnik na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem

V bližini kmetije se nahaja tudi eden od naših oddajnikov. Spoznali smo njen utrip, izzive, ki se postavljajo pred mladega gospodarja Marka in mlada kmetica Marjeta Šteharnik, pa bo spregovorila o poslanstvu, ki ga je v letu 2018 opravljala.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Kočevje, Nova Gorica, Žalec

V oddaji Iz naših krajev boste slišali o krepitvi gospodarskega sodelovanju med Slovenijo in Japonsko, letini hmelja in očitkih o škropljenju ter o namenu podob policistov ob cestah v Posočju.

Jutri se začne sejem AGRA

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!

Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Kapusova hržica

Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?

Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.

Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame

Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Razlogi za gretje skladiščenega sena

Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov

Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.

Napadi podlubnikov in razmere za kmetovanje

V nedeljski kmetijski oddaji je bilo govora o velikem razmahu napada podlubnikov v letošnjem letu, v drugem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop. Med drugim smo govorili o pravičnosti v verigi od vil do vilic.

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.