Pesem o Bernardki - triinštirideseti del
Lurška votlina Marijinih prikazovanj je spet odprta, a Bernardko po zasliševanjih politikov zdaj pozorno sprašujejo duhovniki in zdravniki.
4. 2. 2021
Pesem o Bernardki - triinštirideseti del
Lurška votlina Marijinih prikazovanj je spet odprta, a Bernardko po zasliševanjih politikov zdaj pozorno sprašujejo duhovniki in zdravniki.
VEČ ...|4. 2. 2021
Pesem o Bernardki - triinštirideseti del
Lurška votlina Marijinih prikazovanj je spet odprta, a Bernardko po zasliševanjih politikov zdaj pozorno sprašujejo duhovniki in zdravniki.
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 14. del
Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.
Radijski roman
Pot do Resnice, 14. del
Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.
VEČ ...|13. 11. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 13. del
V trinajstem nadaljevanju romana Pot do Resnice se glavna junakinja znajde v resnih škripcih. Sama, noseča, zapuščena. Kaj je storila Ana?
Radijski roman
Pot do Resnice, 13. del
V trinajstem nadaljevanju romana Pot do Resnice se glavna junakinja znajde v resnih škripcih. Sama, noseča, zapuščena. Kaj je storila Ana?
VEČ ...|6. 11. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 12. del
Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?
Radijski roman
Pot do Resnice, 12. del
Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?
VEČ ...|30. 10. 2025
Radijski roman
Pot do resnice, 11. del
Ana se poslovi od svojega dragega. Bo to za vedno?
VEČ ...|23. 10. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 10. del
Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem.
Radijski roman
Pot do Resnice, 10. del
Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem.
VEČ ...|16. 10. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 9. del
Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.
Ana S. T., založba Ognjišče
Radijski roman
Pot do Resnice, 9. del
Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.
Ana S. T., založba Ognjišče
VEČ ...|9. 10. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 8. del
Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža.
Ana T. S., založba Ognjišče
Radijski roman
Pot do Resnice, 8. del
Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža.
Ana T. S., založba Ognjišče
VEČ ...|2. 10. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice
V sedmem nadaljevanju romana Pot do Resnice izvemo, zakaj Ani kljub službi in napredovanju denar kopni. Izkaže se, da je alkohol večja težava kot se je zdelo.
Radijski roman
Pot do Resnice
V sedmem nadaljevanju romana Pot do Resnice izvemo, zakaj Ani kljub službi in napredovanju denar kopni. Izkaže se, da je alkohol večja težava kot se je zdelo.
VEČ ...|25. 9. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Doživetja narave
VEČ ... |
Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Naš gost
VEČ ... |
Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Globine
VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gostili smo vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Svetovalnica
VEČ ... |
Psihopati, jih prepoznate?
Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Razstava slik Jurija Selana
V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ... |
Ajdov kruh
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ... |
Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?
V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega.