Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del
VEČ ...|30. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 21. del
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Pot do Resnice, 21. del
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
VEČ ...|1. 1. 2026
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 20. del
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Pot do Resnice, 20. del
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
VEČ ...|25. 12. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 19. del
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Radijski roman
Pot do Resnice, 19. del
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
VEČ ...|18. 12. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 18. del
Ana, visoko noseča, je praktično brezdomka. Kako se je rešila iz nastalih razmer?
Radijski roman
Pot do Resnice, 18. del
Ana, visoko noseča, je praktično brezdomka. Kako se je rešila iz nastalih razmer?
VEČ ...|11. 12. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 17. del
Ana se bori z žalostjo, srečamo jo na božični večer, ko samo nemo opazuje veselje drugih. Pravzaprav je glavna junakinja zaradi okoliščin kar obupana.
Radijski roman
Pot do Resnice, 17. del
Ana se bori z žalostjo, srečamo jo na božični večer, ko samo nemo opazuje veselje drugih. Pravzaprav je glavna junakinja zaradi okoliščin kar obupana.
VEČ ...|4. 12. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 16. del
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
Radijski roman
Pot do Resnice, 16. del
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
VEČ ...|27. 11. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 15. del
Nekdanji mož toži Ano za večjo vsoto denarja. Ana se znajde v hudi žalosti, ker ve, v kako brezizhodnem položaju je.
Radijski roman
Pot do Resnice, 15. del
Nekdanji mož toži Ano za večjo vsoto denarja. Ana se znajde v hudi žalosti, ker ve, v kako brezizhodnem položaju je.
VEČ ...|20. 11. 2025
Radijski roman
VEČ ... |
Pot do Resnice, 14. del
Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.
Radijski roman
Pot do Resnice, 14. del
Ana se znajde v zelo težkem položaju in zaradi groženj nekdanjega moža +doživlja tudi duševno stisko.
VEČ ...|13. 11. 2025
Radijski roman
V romanu, ki je izšel pri založbi Ognjišče in nosi naslov Pot do Resnice, spremljamo zgodbo muslimanke Ane. V začetku pripovedi jo spoznamo kot izredno pridno in dobro osebo. Izvemo, da ni rasla v srečnem družinskem okolju, a je kljub temu ostala do svojih sorodnikov dobra, pomagala jim je tudi finančno. Potem se poroči in ima dva otroka, a se zakon izkaže kot zelo nesrečen, moža zapusti, službo izgubi. Spozna novega moškega in namesto da bi se z njim noseča poročila, ta izgine neznano kam. V skrajnem obupu je mislila tudi na končanje življenja. Sredi največjega obupa najde Jezusa, vero, in življenje znova dobi smisel.
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ... |
Služiti Ljubezni
Beseda »ljubezen« je prav toliko silovita, kolikor je žal tudi izrabljena, kar se rado zgodi pri velikih stvareh. Tako kot za Boga velja, da »je Ljubezen!«, za svetega Frančiška velja, da ni zgolj govoril o ljubezni, ampak jo je živel v vsakem trenutku.
Naš pogled
VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?
Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?
Komentar tedna
VEČ ... |
Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.
Pogovor o
VEČ ... |
Dogajanje v Venezueli
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Moja zgodba
VEČ ... |
Marija Gasser: Selška dolina - zadnji dom Filipa Terčelja
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ... |
Dogajanje v Venezueli
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Poklon čedermacema in 50 let Beneškega gledališča
V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.