Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Ko uspemo začutiti in izraziti bolečino ter stisko, je čas, da vse to predamo Jezusu na križu. Le on v ranjena srca prinaša ozdravljenje, ki nas usposobi, da živimo kot svobodni in odrešeni ljudje. O tej izkušnji je spregovorila Lučka Pajk, ki živi s cerebralno paralizo.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Gost je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Vsebino kateheze smo posvetili bl. A. M. Slomšku, predvsem njegovi duhovni veličini in globini. g. Miro Šlibar nam ga je predstavil kot kristjana, duhovnika in škofa globoke molitve, življenjske modrosti in ljubezni do vsakega človeka.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Brat Jan Dominik Bogataj nam je predstavil Andreja Kretskega in njegovo homilijo o povišanju Svetega Križa.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Radijska kateheza
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Radijska kateheza
Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.
Radijska kateheza
Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Slovencem po svetu in domovini
Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.
Kulturni utrinki
Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.