Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|9. 11. 2019
Br. Miran Špelič o sv. Hieronimu
Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima smo pod drobnogled vzeli človeka, ki mu dolgujemo prevod Svetega pisma.
Br. Miran Špelič o sv. Hieronimu
Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima smo pod drobnogled vzeli človeka, ki mu dolgujemo prevod Svetega pisma.
Br. Miran Špelič o sv. Hieronimu
Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima smo pod drobnogled vzeli človeka, ki mu dolgujemo prevod Svetega pisma.
VEČ ...|9. 11. 2019
Br. Miran Špelič o sv. Hieronimu
Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima smo pod drobnogled vzeli človeka, ki mu dolgujemo prevod Svetega pisma.
VEČ ...|26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
VEČ ...|26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|5. 10. 2019
Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.
Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.
Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.
VEČ ...|5. 10. 2019
Kreposti
V tokratni oddaji je sodeloval nadškof Anton Stres. Kako pomembno je, da je človek razumen, pravičen, srčen in zmeren, ugotovimo takrat, ko doživimo nerazumnost, krivico, mlačnost, skrajnost.
VEČ ...|28. 9. 2019
Prerok Habakuk
Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes
Prerok Habakuk
Nadčasovna knjiga nagovarja tudi danes
VEČ ...|28. 9. 2019
VEČ ...|21. 9. 2019
Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.
Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.
Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.
VEČ ...|21. 9. 2019
Bolni otroci
V oddaji je sodeloval msgr. Miro Šlibar. Pozornost je bila usmerjena k bolnim otrokom. Z evangeljskim odlomkom Mladenič, rečem ti, vstani (Lk 7, 11-17) smo iskali sporočilo tudi za vse starše bolnih otrok.
VEČ ...|14. 9. 2019
Peregrinatio Egeriae
O križu in obredih bomo slišali v tokratni oddaji Naši očetje v veri.Še bolje pa bi bilo reči: Naše matere v veri, tokrat namreč spremljamo zapis romarice Egerije, napisan proti koncu četrtega stoletja.
Peregrinatio Egeriae
O križu in obredih bomo slišali v tokratni oddaji Naši očetje v veri.Še bolje pa bi bilo reči: Naše matere v veri, tokrat namreč spremljamo zapis romarice Egerije, napisan proti koncu četrtega stoletja.
Peregrinatio Egeriae
O križu in obredih bomo slišali v tokratni oddaji Naši očetje v veri.Še bolje pa bi bilo reči: Naše matere v veri, tokrat namreč spremljamo zapis romarice Egerije, napisan proti koncu četrtega stoletja.
VEČ ...|14. 9. 2019
Peregrinatio Egeriae
O križu in obredih bomo slišali v tokratni oddaji Naši očetje v veri.Še bolje pa bi bilo reči: Naše matere v veri, tokrat namreč spremljamo zapis romarice Egerije, napisan proti koncu četrtega stoletja.
VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
VEČ ...|7. 9. 2019
Anton Štrukelj: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven; v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas.
Septembra vsa Cerkev obhaja praznik Marijinega rojstva, Slovenci pa tudi obletnico kronanja Brezjanske Marije. Različna vprašanja smo zastavili doktorju Antonu Štruklju: zakaj biti pobožen ne pomeni biti naiven, kako Marijino rojstvo zaznamuje liturgično leto vzhodnih kristjanov, v kateri točki se stikata Evina in Marijina zgodba ter zgodba vsakogar izmed nas, kako se je začela romarska zgodba na Brezjah in kako je tja romal nadškof Vovk.
VEČ ...|31. 8. 2019
Dr. Marjan Turnšek: Kaj je človek?
Kaj je človek, je vprašanje, ki si ga zastavljamo od nekdaj. Od tega, kako se glasi odgovor, je veliko odvisno. Če je človek sredstvo, potem se ga lahko uporabi in zavrže. Če je govoreča žival, potem je zanj pomembno preživetje vrste. Če je središče sveta, nihče in nič ni pomembno, razen on sam. Kako pojmuje človeka krščanstvo, preteklost so vprašanja, o katerih smo govorili z dr. Marjanom Turnškom.
Dr. Marjan Turnšek: Kaj je človek?
Kaj je človek, je vprašanje, ki si ga zastavljamo od nekdaj. Od tega, kako se glasi odgovor, je veliko odvisno. Če je človek sredstvo, potem se ga lahko uporabi in zavrže. Če je govoreča žival, potem je zanj pomembno preživetje vrste. Če je središče sveta, nihče in nič ni pomembno, razen on sam. Kako pojmuje človeka krščanstvo, preteklost so vprašanja, o katerih smo govorili z dr. Marjanom Turnškom.
Dr. Marjan Turnšek: Kaj je človek?
Kaj je človek, je vprašanje, ki si ga zastavljamo od nekdaj. Od tega, kako se glasi odgovor, je veliko odvisno. Če je človek sredstvo, potem se ga lahko uporabi in zavrže. Če je govoreča žival, potem je zanj pomembno preživetje vrste. Če je središče sveta, nihče in nič ni pomembno, razen on sam. Kako pojmuje človeka krščanstvo, preteklost so vprašanja, o katerih smo govorili z dr. Marjanom Turnškom.
VEČ ...|31. 8. 2019
Dr. Marjan Turnšek: Kaj je človek?
Kaj je človek, je vprašanje, ki si ga zastavljamo od nekdaj. Od tega, kako se glasi odgovor, je veliko odvisno. Če je človek sredstvo, potem se ga lahko uporabi in zavrže. Če je govoreča žival, potem je zanj pomembno preživetje vrste. Če je središče sveta, nihče in nič ni pomembno, razen on sam. Kako pojmuje človeka krščanstvo, preteklost so vprašanja, o katerih smo govorili z dr. Marjanom Turnškom.
VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
VEČ ...|17. 8. 2019
VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|27. 7. 2019
Prerok Agej
Pogovarjali smo se z msgr. Slavkom Rebcem o preroku Ageju in njegovi knjigi, ki je zelo kratka in spodbudna. Še posebej za vse, ki jim zmanjkuje poguma.
Prerok Agej
Pogovarjali smo se z msgr. Slavkom Rebcem o preroku Ageju in njegovi knjigi, ki je zelo kratka in spodbudna. Še posebej za vse, ki jim zmanjkuje poguma.
Prerok Agej
Pogovarjali smo se z msgr. Slavkom Rebcem o preroku Ageju in njegovi knjigi, ki je zelo kratka in spodbudna. Še posebej za vse, ki jim zmanjkuje poguma.
VEČ ...|27. 7. 2019
Prerok Agej
Pogovarjali smo se z msgr. Slavkom Rebcem o preroku Ageju in njegovi knjigi, ki je zelo kratka in spodbudna. Še posebej za vse, ki jim zmanjkuje poguma.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|13. 7. 2019
Avguštin zoper donatiste z ljubeznijo
Avguštin zoper donatiste z ljubeznijo
VEČ ...|13. 7. 2019
VEČ ...|6. 7. 2019
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.
VEČ ...|6. 7. 2019
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.
VEČ ...|29. 6. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.
VEČ ...|29. 6. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.
VEČ ...|22. 6. 2019
Sofronija
Aktualnost malih prerokov Svetega pisma
Sofronija
Aktualnost malih prerokov Svetega pisma
VEČ ...|22. 6. 2019
VEČ ...|15. 6. 2019
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom
V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom
V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.
bolniško maziljenje bolniki Jezus duhovna oskrba bolnikov Sveta Trojica
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom
V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.
VEČ ...|15. 6. 2019
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom
V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.
bolniško maziljenje bolniki Jezus duhovna oskrba bolnikov Sveta Trojica
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|18. 5. 2019
Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.
Marija, pomagaj nam sleherni čas
Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.
VEČ ...|18. 5. 2019
VEČ ...|11. 5. 2019
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
VEČ ...|11. 5. 2019
Kdo je bil Beda Častitljivi
Tokrat smo z bratom Miranom Špeličem pogledali na Otok in povedali nekaj več o tem, kdo je bil Beda Častitljivi.Lepo vabljeni k poslušanju oddaje Radijska kateheza.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
VEČ ...|6. 4. 2019
Nadškof Anton Stres: Vsi odtenki besede Ideologija.
V Radijski katehezi smo se z nadškofom Antonom Stresom pogovarjali o tem, kdo je prvi uporabil besedo Ideologija, ter kako se je razvijalo umevanje njenega pomena.
VEČ ...|30. 3. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
VEČ ...|30. 3. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: O inštitutu papeža, o nezmotljivosti in o razumu.
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali ob vprašanju o inštitutu papeža in njegove nezmotljivosti, zakaj je bila ta verska resnica razglašena in kaj pomeni ukloniti svoj razum skrivnosti vere.
VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
VEČ ...|23. 3. 2019
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|9. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju
Kromacij Oglejski
Govori in Razprave o Matejevem evangeliju
VEČ ...|9. 3. 2019
VEČ ...|2. 3. 2019
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
VEČ ...|2. 3. 2019
Nadškof Stres o vprašanjih vere in o simbolu.
Kaksno je razmerje med vero in razumom? Kako se skrivnost vere odstira v simbolu? Kako se človek prek njega prebuja v svet? Kje se zacne zloraba simbola? so vprašanja, na katera smo iskali odgovore z doktorjem Antonom Stresom v radijski katehezi prvo soboto v marcu.
VEČ ...|23. 2. 2019
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas
Prerok Ozej in sporočilo za današnji čas
VEČ ...|23. 2. 2019
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
VEČ ...|9. 2. 2019
Veliko odkritje
Nedavno je nemški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba.
VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
VEČ ...|26. 1. 2019
Katehetski urad
Poslušali ste radijsko katehezo, v kateri je sodeloval Milan Knep.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
VEČ ...|12. 1. 2019
Radijska kateheza
Bazilij Veliki se je rodil v svetniški družini okoli leta 330 v kapadocijski Cezareji, šolal se je vCarigradu in je šel 20 let star v vseučiliško mesto Atene. Tamse je spoprijateljil z Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je okrog njiju zbral krog podobno mislečih ljudi. Več o njegovem življenju pa brat Miran Špelič.
VEČ ...|5. 1. 2019
Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.
Nadškof Anton Stres
O vlogi in vrednosti razuma pri spoznavanju Boga.
VEČ ...|5. 1. 2019
VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
VEČ ...|1. 1. 2019
Smem, hvala, oprosti
V novem letu bodo družinske radijske kateheze vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. Nekajkrat bodo gostje na voljo tudi za vaša vprašanja. Prvo oddajo pa bomo posvetili trem besedm, ki jih papež vedno znova ponavlja zakoncem in sicer: smem, hvala oprosti. Naj nas vodijo v letu 2019!
VEČ ...|29. 12. 2018
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
nadškof marjan turnšek delovanje hudega duha izobraževanje pogovor
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
VEČ ...|29. 12. 2018
Delovanje Hudega duha in eksorcizem
Nadškof dr. Marjan Turnšek je v Radijski katehezi na pobudo poslušalke spregovoril o vplivih Hudega duha. Prav tako se je dotaknil vprašanja duševnih bolezni, ki se lahko včasih manifestirajo kot delovanje Hudega duha.
nadškof marjan turnšek delovanje hudega duha izobraževanje pogovor
VEČ ...|22. 12. 2018
Učlovečenje Boga. Zakaj?
Učlovečenje Boga. Zakaj?
VEČ ...|22. 12. 2018
VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
VEČ ...|8. 12. 2018
VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
VEČ ...|24. 11. 2018
Temna in svetla stran naše biti
Temna in svetla stran naše biti
VEČ ...|24. 11. 2018
VEČ ...|17. 11. 2018
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
VEČ ...|17. 11. 2018
Krize v zakonu
O tem kaj storiti, da bi kriza postala priložnost smo se pogovarjali z gosti Vilmo in Danijem Siter, ter Rafkom Klemenčič.
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Priporočamo
|
Aktualno
Kmetijska oddaja
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
Komentar tedna
VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
Duhovna misel
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)
Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
Iz Betanije
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom
Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.