Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjigaDuhovnik med nebom in peklomMaks IpavecPričevalci vstalega Kristusa
Od slike do besede
Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI. Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.
Od slike do besede
Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI. Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.
Od slike do besede
O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.
Od slike do besede
O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.
Od slike do besede
Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.
Od slike do besede
Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Sol in luč
Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Duhovna misel
Janezek je bil zdrav in popolnoma normalen deček. Bil je prijeten in razigran, kakršni so pač otroci. Rad se je igral, kakor se otroci radi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Radijska kateheza
Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.
Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse družine. V Radijski katehezi smo govorili o pomenu Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti. Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil sam tedanji papež. Naš gost je bil p. Robert Bahčič. Ob sklepu duhovnega večera je bila še molitev svetega Janeza Pavla II. za družine.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.