O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
O klasiki drugače
Oddaja je namenjena ljubiteljem klasične glasbe. Ti lahko prisluhnejo glasbi, ki ob prevladujočih popularnih melodijah ponuja pridih večne lepote, kot se je izoblikovala v zgodovini glasbe. Včasih so oddaje tematske, kar se tiče skladateljev, včasih pa so vezane na aktualne dogodke in koledarsko leto. Pripravlja jo dr. Tadej Jakopič, ki z različnih vidikov zanimivo predstavlja skladatelje in njihovo glasbo, ki jo zgodovina ohranja že stoletja.
Naš pogled
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.
Komentar tedna
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. februar 2026 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.
Svetovalnica
V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije.