Is podcast
“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.
“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.
“Mi ali Zemlja? Podnebne spremembe in ekološka zavest.” Z okoljsko tematiko so novembra v letu 2019 naslovili okroglo mizo dijaki debatnega krožka Škofijske strele Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani ter k sodelovanju povabili Barbaro Simonič z oddelka za podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor, Tima Gregorčiča, takrta alumna ŠKG in predstavnika gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Mirka Brniča Jagra, člana strokovnega sveta stranke Zelenih Slovenije, in Leona Valenčiča z Elektroinštituta Milan Vidmar. Med gosti se je razvila zelo zanimiva debata, saj je šlo v večji meri za soočenje dveh zelo različnih pogledov na problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je zaključil s pozivom, da lahko vsak prispeva k bolj pravični in učinkoviti okoljski politiki.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
Skupina mladih za pastoralo študentov pri Katoliški mladini pripravlja javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki, ki molitev potrebujemo kot živo vodo, se morda tudi zaradi predsodkov - da je izpoved vere le za zaprte skupine in prostore, v molitvi pogosto ne želimo javno izpostavljati. Je molitev v javnosti poseben zgled, kolikšna je njena moč?, smo vprašali Urbana Šifrarja.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Pred Informativnimi dnevi smo predstavili tri programe: Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolskega centra Škofja Loka in Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Leja Kambič je iz manjše vasi Oskoršnica v občini Semič. Zaključuje magistrski program fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Že tretje leto je fizioterapevtka članske hokejske ekipe Olimpija. Od šestega leta je članica prostovoljnega gasilskega društva Semič, tudi del tekmovalne ekipe članic A, s katerimi so se leta 2022 udeležile gasilske olimpijade in s tem dosegle vrhunec njihove tekmovalne poti. Veliko svojega prostega časa namenja tudi glasbi. Kot najstnica se je pridružila Godbi Semič, kjer igra rog in z lanskim letom postala predsednica društva, tako da do godbe trenutno čuti še toliko večjo odgovornost. Poje tudi pri mlajšem mešanem pevskem zboru v župniji.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Pri Katoliški mladini so pripravili romanje po primorski veji Jakobove poti, namenjeno mladim, predvsem študentom, ki bi želeli poglobiti vero, preživeti nekaj dni v skupnosti romarjev ter ustvariti nova prijateljstva. Tema romanja Podoba Boga in moj odnos z Bogom. Opisala sta ga Živa Dobrovoljc in Andrej Hočevar.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Veronika Žižek je po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva let 2021 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti. Zaključuje študij andragogike. Petnajst let je aktivna v prostovoljstvu, njen čut za sočloveka je spodbudil številne dobrodelne projekte, ki so med bolj izstopajočimi, in kar je najpomembneje, mnogim olajšajo stisko ter samoto. Sodelovala je v programih za otroke, se razvila v prostovoljko, ki kljub mladosti odgovorno prevzema naloge in vodenje različnih projektov ali skupin prostovoljcev. S posebnim čutom do ljudi v stiski snuje nove prostovoljske programe. Odlikujejo jo vztrajnost, natančnost, srčnost, odločnost, timska naravnanost in spoštljiv odnos do sočloveka. Njena predanost delu, socialne in vodstvene izkušnje so pomembno vplivale na razvoj in izvedbo programov Počitnice Biserov, Summerjoba in Stične mladih. Veronika Žižek se je v času epidemije odzvala na potrebe starejših, preko telefona je povezala mlade in stare. V projektu Pismo za lepši dan ji je lani uspelo nagovoriti preko 3.000 ljudi vseh starosti v Sloveniji in širom Evrope, da so napisali več kot 5.000 pisem za starejše in osamljene po Sloveniji.
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.